| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Legitimnost in postopkovna pravičnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nea Rotovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Keywords: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Published: 23.10.2012; Views: 1224; Downloads: 164
.pdf Full text (550,49 KB)

2.
Metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta "mnenje državljanov o spoštovanju zakonov"
Jerneja Šifrer, 2013, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je opredeliti in ovrednotiti različne metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta »zakaj ljudje spoštujejo zakone«. Iz čikaške študije iz leta 1984 (Tyler, 2006) smo povzeli in predelali vprašalnik, na osnovi katerega smo poskušali pokazati, da Cronbachov koeficient alfa kot indeks merjenja homogenosti lestvic daje le delno sliko zanesljivosti vprašalnika in da lahko z uporabo faktorske analize povečamo veljavnost merjenega konstrukta. Ugotovili smo namreč, da nekatere teoretične spremenljivke prvotnega modela niso niti zanesljive niti veljavne. Zato smo s faktorsko analizo z izbranimi merjenimi spremenljivkami oblikovali nov merski model, ki je zanesljivejši in veljavnejši. Na osnovi novega modela smo s pomočjo zbranih podatkov na vzorcu 479 študentov testirali hipotezi o legitimnosti kot spodbujevalcu spoštovanja zakonov in o pravičnosti postopkov policije in sodišč, ki vplivajo na zaznave o legitimnosti.
Keywords: zanesljivost, veljavnost, Cronbachov koeficient alfa, faktorska analiza, merski konstrukt, legitimnost, postopkovna pravičnost policije in sodišč
Published: 18.07.2013; Views: 2356; Downloads: 1145
.pdf Full text (3,54 MB)

3.
Dejavniki zaupanja v institucije formalnega družbenega nadzorstva : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Pirnat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Formalno družbeno nadzorstvo s svojim delovanjem vzpostavlja red v družbi in preprečuje oziroma poskuša preprečevati odklonsko in deviantno vedenje posameznikov. To počnejo institucije formalnega družbenega nadzorstva, najbolj prepoznavni so policija in sodišča, ne smemo pa pozabiti še na zavode za prestajanje kazni in carine. Deviantna vedenja preprečujejo z različnimi mehanizmi, pri tem si pomagajo s pravnimi in nepravnimi sredstvi, najpomembnejša mehanizma pa sta kaznovanje in nadzorovanje. Institucije formalnega družbenega nadzorstva ne morejo delovati učinkovito brez sodelovanja javnosti, saj so posamezniki tisti, ki v večini primerov prijavijo kazniva dejanja in so očividci kaznivih dejanj. Sodelovanja javnosti si ne moremo predstavljati brez zaupanja v te institucije, saj so ljudje, ki zaupajo v policijo in sodstvo, bolj pripravljeni sodelovati z njimi in jim pomagati. Da bi povečali zaupanje javnosti v institucije formalnega družbenega nadzorstva, moramo opredeliti dejavnike, ki so ključni za zaupanje v te institucije. Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stik s temi institucijami, natančneje s policisti in sodišči. Če posameznik v stiku s policisti pridobi slabo izkušnjo, njegovo zaupanje pade in je v prihodnje manj pripravljen sodelovati z njimi. Pri stikih pa je treba izpostaviti tri ključne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo izkušnja dobra ali slaba, in sicer postopkovno pravičnost, legitimnost in vedenje policistov oziroma sodnikov. Pomemben dejavnik je tudi učinkovitost institucij, saj se posamezniki, ko dobijo vtis, da so policija in sodišča učinkoviti in preganjajo storilce kaznivih dejanj, počutijo varnejše, njihovo zaupanje v te institucije pa se poveča. Prav tako kot dejavnikov zaupanja ne smemo zanemariti vpliva gospodarske in politične krize, zviševanja stopnje korupcije, stopnje kriminalitete na določenem območju in demografskih dejavnikov (spol, starost, zaposlitveni status … ). Pri tej diplomski nalogi smo prišli do sklepa, da je zaupanje v institucije formalnega družbenega nadzorstva pomembno za njihovo delovanje in na splošno za podporo demokratičnemu sistemu. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti z institucijami, saj se tako veča njihova učinkovitost, najpomembnejši dejavnik zaupanja pa so izkušnje z institucijami formalnega družbenega nadzorstva.
Keywords: kriminologija, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, policija, sodstvo, legitimnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, diplomske naloge
Published: 04.12.2013; Views: 1180; Downloads: 192
.pdf Full text (908,19 KB)

4.
Legitimnost policijske dejavnosti in kazenskega pravosodja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Gašparut, Katja Eman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Keywords: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Published: 15.11.2013; Views: 1224; Downloads: 167
.pdf Full text (930,05 KB)

5.
Legitimnost pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Domen Škrbec Đogić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo obravnava vprašanje legitimnosti pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora. V prvem delu smo skozi ugotovitve različnih avtorjev predstavili teoretična izhodišča o tej tematiki. Najprej predstavimo življenje zapornikov, njihove značilnosti in pravila, ki jih omejujejo. Nato, na drugi strani, pogledamo, kakšne so pri tem naloge paznikov, kaj je bistveno za dober odnos med tema dvema skupinama in za preprečevanje kršitev pravil in nasilja v zavodih. V drugem delu teoretičnega sklopa se osredotočimo na legitimnost. V tem delu raziskujemo, kateri faktorji vplivajo na zaznavo občutka posameznikov, da se morajo držati pravil in podrediti ukazom. Spraševali smo se tudi o učinkovitosti sistema nagrad in kazni, kot oblike nadzora vedenja zapornikov in predlagani alternativni teoriji, ki temelji na postopkovni pravičnosti, kot učinkovitejšem sredstvu za doseganje tega cilja. Osredotočili smo se predvsem na povezavo med dojeto legitimnostjo, postopkovno pravičnostjo in številom kršitev pravil. Na koncu pa smo se dotaknili še nekaj metod za povečanje spoštovanja pravil in rehabilitacije zapornikov. V empiričnem delu smo predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Te rezultate smo primerjal s teoretičnimi ugotovitvami in poskušali priti do nekaterih končnih zaključkov o tej problematiki. Na takšen način smo tudi potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih postavil za izhodišče tega diplomskega dela. Za zaključek smo pogledali še, kakšna so izhodišča in želje za nadaljnje delo na tem področju v prihodnosti.
Keywords: zavodi za prestajanje kazni, zapori, zaporna kazen, zaporniki, pravila, legitimnost, postopkovna pravičnost, raziskave, diplomske naloge
Published: 17.02.2014; Views: 772; Downloads: 87
.pdf Full text (995,25 KB)

6.
Percepcija legitimnosti policije in pravosodja pri zasebnih varnostnikih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Sladič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Varnost je temeljna vrednota vsakega posameznika in temeljna človekova pravica. Država zagotavlja varnost državljanom s svojim varnostnim sistemom, kjer imata osrednje mesto policija in kazensko pravosodje. Državna organa formalnega nadzora stremita k učinkovitemu zagotavljanju varnosti državljanov, kar se kaže v omejevanju kriminala, vzdrževanju reda v državi, pripravljenosti pomagati državljanom, občutku varnosti državljanov, njihovem prostovoljnem upoštevanju zakonov in pripravljenosti ubogati ter zaupati v policijo in kazensko pravosodje. Od zaposlenih v policiji in pravosodju se pričakuje, da delujejo v okviru zakona, enakopravno, pošteno, pravično, dostojanstveno ter spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine posameznika. S takšnim delovanjem delujejo legitimno ter si pridobijo zaupanje in sodelovanje javnosti. Javnost je tista, ki nepristransko izraža mnenja o delovanju policije in kazenskega pravosodja. Poleg policije in kazenskega pravosodja imamo še drugo skupino družbenih nadzorovalcev – zasebne varnostnike, ki prav tako skrbijo za varnost državljanov. Zasebni varnostniki prihajajo v stik s policijo in kazenskim pravosodjem preko delovnih stikov v procesu obveščanja in sodelovanja, zato imajo drugačna stališča o legitimnosti policije in pravosodja. V diplomskem delu smo raziskovali percepcijo zasebnih varnostnikov glede legitimnosti policije in kazenskega pravosodja, ki jo zaznavajo na podlagi pravičnosti in nepristranskosti, avtoritete in učinkovitosti. Zaznavanje legitimnosti policije in pravosodja pri zasebnih varnostnikih se kaže v zaupanju in sodelovanju z organoma.
Keywords: policija, pravosodje, zasebno varovanje, varnostniki, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Published: 03.11.2014; Views: 537; Downloads: 81
.pdf Full text (617,18 KB)

7.
Procedural justice, police legitimacy, and public cooperation with the police among young Slovene adults
Michael Dean Reisig, Justice Tankebe, Gorazd Meško, 2012, original scientific article

Abstract: Purpose: The purpose of this study is to test various research hypotheses derived from the process-based model of policing. More specifically, the effect of procedural justice judgments on perceived police legitimacy is empirically scrutinized. The influence of police legitimacy on a variety of forms of public cooperation with police is also adjudicated. Design/Methods/Approach: This study tests process-based model hypotheses using cross-sectional data from pencil-and-paper surveys administered to 683 individuals 18 years and older who were enrolled in 6 high schools located in Maribor and Ljubljana, Slovenia. A series of linear regression equations are estimated for purposes of hypothesis testing. Findings: The regression analyses show that procedural justice is a strong correlate of police legitimacy, and that the latter influences public cooperation, net of police effectiveness. However, when the public cooperation scale is disaggregated, the effect of police legitimacy varies across different cooperation outcomes. When the police legitimacy scale is disaggregated into its component parts, only the effect of trust in police is statistically significant. The impact of obligation to obey on public cooperation with police is effectively zero. Research Limitations/Implications: Future process-based model research should not only assess the effects of the different dimensions of police legitimacy (i.e., obligation to obey and trust in police), but also test the impact of police legitimacy on disaggregated public cooperation with police measures. Doing otherwise increases the risk of masking differential effects. Practical Implications: Results from this study underscore the utility of process-based policing practices. Police officials in Slovenia and elsewhere should seriously consider seeking out and/or developing training curricula that teach and promote fair and just practices. Originality/Value: This study extends prior research in two important ways. First, this study contributes to a small but growing body of literature that tests process-based model hypotheses in research settings outside the United States. Second, this study evaluates the effect of police legitimacy on different forms of public cooperation with police and ideas for further research.
Keywords: postopkovna pravičnost, legitimnost, policijska dejavnost, policija, Slovenija
Published: 10.07.2015; Views: 558; Downloads: 34
.pdf Full text (637,28 KB)
This document has many files! More...

8.
Zakaj mladi spoštujejo zakone - empirična izhodišča Tylerjeve teorije
Jerneja Šifrer, Gorazd Meško, Matevž Bren, 2013, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je pokazati, zakaj študenti različnih slovenskih fakultet spoštujejo zakone, obenem pa testirati vprašalnik z namenom izboljšanja njegove veljavnosti in zanesljivosti na osnovi ustreznih statistik in primerjave z drugimi empiričnimi študijami. Metode: Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali z metodo anketiranja oktobra 2011 med študenti štirih fakultet (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru), smo z linearno regresijsko analizo preverjali, zakaj študenti (tako tisti, ki so s policijo že imeli izkušnje, kot tisti, ki jih še niso imeli) spoštujejo zakone. Z diskriminantno analizo pa smo ugotavljali, če med študenti različnih fakultet obstajajo razlike. Ugotovitve: Tako študenti, ki še niso imeli izkušnje s policijo, kot tudi študenti, ki so že imeli izkušnjo s policijo, spoštujejo zakone zaradi lastnega prepričanja, da je tako prav (osebne morale). Vpliv na upoštevanje zakonov imata tudi postopkovna in distributivna pravičnost in pa grožnja s kaznijo, ki ima obraten vpliv od pričakovanega. Ugotovimo tudi, da študentke v manjši meri kršijo zakone kot študenti, študenti Filozofske fakultete v manjši meri kot študenti ostalih fakultet, medtem ko imajo največje zaupanje v policijo študenti Fakultete za varnostne vede. Omejitve/uporabnost raziskave Gre za pilotsko študijo, ki je namenjena predvsem testiranju vprašalnika. Enote v vzorec zato niso bile izbrane naključno in je zato reprezentativnost vzorca vprašljiva. Ponekod se pojavlja tudi nizka zanesljivost lestvic vprašalnika. Praktična uporabnost: Rezultati te študije poudarjajo pomembnost izdelave zanesljivejšega in veljavnega vprašalnika, ki ga bomo lahko uporabili na vzorcu prebivalcev celotne Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek ponuja izhodišča za nadaljnje raziskovanje področja o spoštovanju zakonov in odpira vprašanja o merjenju zanesljivosti in veljavnosti razsežnosti vprašalnika.
Keywords: spoštovanje zakonov, legitimnost, postopkovna pravičnost, distributivna pravičnost, zanesljivost
Published: 10.07.2015; Views: 773; Downloads: 35
URL Link to file

9.
Samozaznava legitimnosti policistk in policistov v Sloveniji
Barbara Čuvan, Gorazd Meško, 2015, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne študije o samozaznavi legitimnosti in z njo povezanih spremenljivk (demografske spremenljivke, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje) pri slovenskih policistih, ki smo jo opravili v letu 2013, s poudarkom na primerjavi med policistkami in policisti. Metode: Junija 2013 smo opravili anketiranje na 24 policijskih postajah (majhne, srednje in velike) na vseh osmih policijskih upravah v Republiki Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 417 policistov in 104 policistke. Podatke smo obdelali s kvantitativnimi statističnimi metodami (opisna statistika, t-test, korelacije in regresijska analiza). Ugotovitve: Glede spremenljivk – faktorjev samozaznana legitimnost, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med policisti in policistkami. Primerjave so pokazale, da policisti bolj pozitivno ocenjujejo svojo avtoriteto za opravljanje policijskega dela od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo strinjanja s trditvijo glede pomembnosti vloge policistov pri preprečevanju kriminalitete od policistk. Ocena zaupanja pri sodelavcih je višja pri policistih kot pri policistkah. Policisti bolj pozitivno ocenjujejo mnenje občanov o pravičnosti odločitev v policijskih postopkih od policistk, vendar policisti tudi bolj pritrdilno ocenjujejo domnevno mnenje občanov o skorumpiranosti policije od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo pripadnosti policiji od policistk in v varnem okolju so bolj pripravljeni povedati drugim, da delajo v policiji od policistk. Policistke bolj pozitivno ocenjujejo obrazložitve nadrejenih glede dela od policistov. Policistke tudi menijo, da je uporaba več sile, kot to določa zakon, sprejemljivejša, in poročajo, da so njihove delovne obremenitve večje od policistov. Povezave spremenljivk s samozaznano legitimnostjo kažejo na različne povezave pri policistkah in policistih. Omejitve/uporabnost raziskave Analize kažejo, da je koeficient ustreznosti Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) vzorčenja ustrezen. Vzorec zajetih policistov (80 %) in policistk (20 %) približno odraža razmerje med policisti in policistkami v Sloveniji. Ugotovitve študije kažejo na nekatere pomembne razlike v pojmovanju samozaznane legitimnosti. Raziskava je uporabna za nadaljevanje raziskovanja legitimnosti s poudarkom na uporabi kvalitativnih raziskovalnih metod. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so izhodišč e za razpravo o policijskem delu v Sloveniji in dojemanja policijskega dela, policijske organizacije in odnosov z občani pri policistkah in policistih, saj so policistke bolj usmerjene v organizacijo in iščejo podporo pri sodelavcih. Za njih je tudi manj značilna refleksija o pomenu povratnih informacij od ljudi v skupnostih glede legitimnosti policijskega dela. V tem oziru nanje vpliva samo ena komponenta dualnosti legitimnosti (in sicer, kaj o njih menijo sodelavci in kako same ocenjujejo svojo sposobnost za zakonito in legitimno opravljanje policijskega dela), ni pa vpliva javnosti na njihovo oceno kompetentnosti in moralnih stališč, kot je to izraženo pri policistih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno delo z uporabo vprašalnika, ki je vseboval vprašanja o samozaznani legitimnosti, pojmovanju mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosih med sodelavci, pravičnosti v postopkih nadrejenih in proorganizacijskega vedenja. Predhodne študije so preučevale predvsem samozaznavo legitimnosti (moških ali vseh) policistov, niso pa preučevale žensk v policiji ali primerjale rezultatov med policistkami in policisti.
Keywords: samozaznava, legitimnost, samozaznana legitimnost, policija, postopkovna pravičnost, proorganizacijsko vedenje, zadovoljstvo javnosti, Slovenija
Published: 16.04.2020; Views: 37; Downloads: 7
.pdf Full text (343,57 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica