Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne študije o samozaznavi legitimnosti in z njo povezanih spremenljivk (demografske spremenljivke, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje) pri slovenskih policistih, ki smo jo opravili v letu 2013, s poudarkom na primerjavi med policistkami in policisti. Metode: Junija 2013 smo opravili anketiranje na 24 policijskih postajah (majhne, srednje in velike) na vseh osmih policijskih upravah v Republiki Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 417 policistov in 104 policistke. Podatke smo obdelali s kvantitativnimi statističnimi metodami (opisna statistika, t-test, korelacije in regresijska analiza). Ugotovitve: Glede spremenljivk – faktorjev samozaznana legitimnost, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med policisti in policistkami. Primerjave so pokazale, da policisti bolj pozitivno ocenjujejo svojo avtoriteto za opravljanje policijskega dela od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo strinjanja s trditvijo glede pomembnosti vloge policistov pri preprečevanju kriminalitete od policistk. Ocena zaupanja pri sodelavcih je višja pri policistih kot pri policistkah. Policisti bolj pozitivno ocenjujejo mnenje občanov o pravičnosti odločitev v policijskih postopkih od policistk, vendar policisti tudi bolj pritrdilno ocenjujejo domnevno mnenje občanov o skorumpiranosti policije od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo pripadnosti policiji od policistk in v varnem okolju so bolj pripravljeni povedati drugim, da delajo v policiji od policistk. Policistke bolj pozitivno ocenjujejo obrazložitve nadrejenih glede dela od policistov. Policistke tudi menijo, da je uporaba več sile, kot to določa zakon, sprejemljivejša, in poročajo, da so njihove delovne obremenitve večje od policistov. Povezave spremenljivk s samozaznano legitimnostjo kažejo na različne povezave pri policistkah in policistih. Omejitve/uporabnost raziskave Analize kažejo, da je koeficient ustreznosti Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) vzorčenja ustrezen. Vzorec zajetih policistov (80 %) in policistk (20 %) približno odraža razmerje med policisti in policistkami v Sloveniji. Ugotovitve študije kažejo na nekatere pomembne razlike v pojmovanju samozaznane legitimnosti. Raziskava je uporabna za nadaljevanje raziskovanja legitimnosti s poudarkom na uporabi kvalitativnih raziskovalnih metod. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so izhodišč e za razpravo o policijskem delu v Sloveniji in dojemanja policijskega dela, policijske organizacije in odnosov z občani pri policistkah in policistih, saj so policistke bolj usmerjene v organizacijo in iščejo podporo pri sodelavcih. Za njih je tudi manj značilna refleksija o pomenu povratnih informacij od ljudi v skupnostih glede legitimnosti policijskega dela. V tem oziru nanje vpliva samo ena komponenta dualnosti legitimnosti (in sicer, kaj o njih menijo sodelavci in kako same ocenjujejo svojo sposobnost za zakonito in legitimno opravljanje policijskega dela), ni pa vpliva javnosti na njihovo oceno kompetentnosti in moralnih stališč, kot je to izraženo pri policistih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno delo z uporabo vprašalnika, ki je vseboval vprašanja o samozaznani legitimnosti, pojmovanju mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosih med sodelavci, pravičnosti v postopkih nadrejenih in proorganizacijskega vedenja. Predhodne študije so preučevale predvsem samozaznavo legitimnosti (moških ali vseh) policistov, niso pa preučevale žensk v policiji ali primerjale rezultatov med policistkami in policisti.
Keywords: samozaznava, legitimnost, samozaznana legitimnost, policija, postopkovna pravičnost, proorganizacijsko vedenje, zadovoljstvo javnosti, Slovenija
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 1066; Downloads: 52
Full text (343,57 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Purpose: The purpose of this study is to test various research hypotheses derived from the process-based model of policing. More specifically, the effect of procedural justice judgments on perceived police legitimacy is empirically scrutinized. The influence of police legitimacy on a variety of forms of public cooperation with police is also adjudicated. Design/Methods/Approach: This study tests process-based model hypotheses using cross-sectional data from pencil-and-paper surveys administered to 683 individuals 18 years and older who were enrolled in 6 high schools located in Maribor and Ljubljana, Slovenia. A series of linear regression equations are estimated for purposes of hypothesis testing. Findings: The regression analyses show that procedural justice is a strong correlate of police legitimacy, and that the latter influences public cooperation, net of police effectiveness. However, when the public cooperation scale is disaggregated, the effect of police legitimacy varies across different cooperation outcomes. When the police legitimacy scale is disaggregated into its component parts, only the effect of trust in police is statistically significant. The impact of obligation to obey on public cooperation with police is effectively zero. Research Limitations/Implications: Future process-based model research should not only assess the effects of the different dimensions of police legitimacy (i.e., obligation to obey and trust in police), but also test the impact of police legitimacy on disaggregated public cooperation with police measures. Doing otherwise increases the risk of masking differential effects. Practical Implications: Results from this study underscore the utility of process-based policing practices. Police officials in Slovenia and elsewhere should seriously consider seeking out and/or developing training curricula that teach and promote fair and just practices. Originality/Value: This study extends prior research in two important ways. First, this study contributes to a small but growing body of literature that tests process-based model hypotheses in research settings outside the United States. Second, this study evaluates the effect of police legitimacy on different forms of public cooperation with police and ideas for further research.
Keywords: postopkovna pravičnost, legitimnost, policijska dejavnost, policija, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1312; Downloads: 99
Full text (637,28 KB)
This document has many files! More...

Abstract: To diplomsko delo obravnava vprašanje legitimnosti pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora. V prvem delu smo skozi ugotovitve različnih avtorjev predstavili teoretična izhodišča o tej tematiki. Najprej predstavimo življenje zapornikov, njihove značilnosti in pravila, ki jih omejujejo. Nato, na drugi strani, pogledamo, kakšne so pri tem naloge paznikov, kaj je bistveno za dober odnos med tema dvema skupinama in za preprečevanje kršitev pravil in nasilja v zavodih. V drugem delu teoretičnega sklopa se osredotočimo na legitimnost. V tem delu raziskujemo, kateri faktorji vplivajo na zaznavo občutka posameznikov, da se morajo držati pravil in podrediti ukazom. Spraševali smo se tudi o učinkovitosti sistema nagrad in kazni, kot oblike nadzora vedenja zapornikov in predlagani alternativni teoriji, ki temelji na postopkovni pravičnosti, kot učinkovitejšem sredstvu za doseganje tega cilja. Osredotočili smo se predvsem na povezavo med dojeto legitimnostjo, postopkovno pravičnostjo in številom kršitev pravil. Na koncu pa smo se dotaknili še nekaj metod za povečanje spoštovanja pravil in rehabilitacije zapornikov. V empiričnem delu smo predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Te rezultate smo primerjal s teoretičnimi ugotovitvami in poskušali priti do nekaterih končnih zaključkov o tej problematiki. Na takšen način smo tudi potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih postavil za izhodišče tega diplomskega dela. Za zaključek smo pogledali še, kakšna so izhodišča in želje za nadaljnje delo na tem področju v prihodnosti.
Keywords: zavodi za prestajanje kazni, zapori, zaporna kazen, zaporniki, pravila, legitimnost, postopkovna pravičnost, raziskave, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.02.2014; Views: 1859; Downloads: 146
Full text (995,25 KB)

Abstract: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Keywords: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1945; Downloads: 254
Full text (930,05 KB)

Abstract: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Keywords: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 1936; Downloads: 215
Full text (550,49 KB)