| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Policijsko-tožilska preiskava
Ana Zidanšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen potek policijsko-tožilske preiskave. Ta preiskava poteka v predkazenskem postopku in vključuje delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Predkazenski postopek temelji na delu policije in državnega tožilca. Policija je tista, ki je največkrat prva seznanjena s storitvijo kaznivega dejanja in mora ukreniti vse potrebno, da zavaruje sledi, odkrije storilca kaznivega dejanja ter doseže najvišjo stopnjo dokaznega standarda, ki omogoča kazenski postopek. Državni tožilec ali z drugimi besedami gospodar postopka usmerja in daje navodila policiji, ki mora zbrati dovolj dokazov, s katerimi državni tožilec ob koncu predkazenskega postopka odloča, kaj bo storil s kazensko ovadbo oziroma če bo nadaljeval kazenski pregon. Da so dokazi zbrani na zakonit način in da ni prišlo do kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, skrbi preiskovalni sodnik. Zadolžen je za odrejanje preiskovalnih ukrepov in prikritih preiskovalnih ukrepov, ki hujše posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine, odloča pa tudi o priporu. Zakonska podlaga za delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika je Zakon o kazenskem postopku, ki prinaša kar nekaj težav pri njihovem delu. Spremembe, ki bi jih prinesla nova zakonodaja, pa so prav tako zaskrbljujoče, saj bi postopoma ukinila funkcijo preiskovalnega sodnika in njegova pooblastila prenesla na državnega tožilca in policijo. Težave pri teh spremembah predstavljajo pravice oseb v postopkih, saj bi dejanja, za katera je bil zadolžen in postavljen poseben organ, prenesli na policijo in državnega tožilca, ki imata glavno nalogo odkriti in preganjati storilce kaznivih dejanj. Spremembe zakona so dobrodošle, vendar ne smemo pozabiti na osebne pravice oseb v predkazenskem in kazenskem postopku.
Keywords: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, policijske preiskave
Published: 09.10.2018; Views: 906; Downloads: 252
.pdf Full text (452,09 KB)

2.
Präklusionswirkungen in außerstreitigen Antragsverfahren
Wolfgang Jelinek, 2010, original scientific article

Abstract: Prekluzije v nepravdnih predlagalnih postopkih: avstrijsko pravo Nov avstrijski zakon o nepravdnem postopku kaže, da obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo preiskovalnega načela v vseh nepravdnih postopkih, tudi v tistih, ki se začnejo na predlog in zadevajo stvarnopravne in stanovanjske zadeve. Kljub temu pa vsebuje avstrijski nepravdni postopek mnogo razpravnih elementov, kot npr. dolžnost strank, da sodelujejo s sodiščem pri zbiranju procesnega gradiva. Poleg tega velja v zelo omiljeni različici tudi prekluzija navajanja novot (ius novorum), seveda z namenom koncentracije in pospešitve postopka. Nepravočasno navajanje novih dejstev in novot ima lahko za neaktivnega udeleženca negativne posledice. Prav tako se šteje, da pasivna stranka priznava navedbe nasprotnega udeleženca, vendar pa to ne pomeni, da sodišče priznanih dejstev ne sme preizkusiti. Posledično je mogoče zaključiti, da velja v avstrijskem nepravdnem postopku oslabljeno preiskovalno načelo.
Keywords: procesno pravo, nepravdni postopek, preiskave, dokazi, roki, Avstrija, prekluzija, preiskovalno načelo, razpravno načelo, sodelovanje strank, koncentracija postopka, ius novorum
Published: 23.07.2018; Views: 308; Downloads: 33
.pdf Full text (122,49 KB)

3.
PREDHODNI POSTOPEK PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI Z NAČELOM AKUZATORNOSTI
Miha Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti, ki se skozi faze postopka izpodbija glede na vsak dokaz, ki ga predloži tožilstvo. Zaradi uvajanja adversarnosti postopka in prevalitve dokaznega bremena na stranke, bi se sodišče izognilo velikim težavam pravno-organizacijske narave, kot je udeležba prič in izvajanje drugih dokazov, saj bi imele stranke večji interes na pravilnem izvajanju potrebnih dokazov. Faza preiskave je pomemben del predhodnega postopka in pripomore k lažjemu zavarovanju dokazov pomembnih v postopku. Preiskovalni sodnik se mora opredeliti kot garant postopka. Preiskovalni sodnik na predlog strank odredi pridobitev tistih dokazov, ki pomenijo zelo globok poseg v osebnostno sfero obdolženca, kot je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik presoja pomembnost dokaza za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z intenzivnostjo omejevalnega ukrepa. Kljub temu se zdi, da je na načelni ravni zahteva po kontradiktornosti v kazenskem postopku na splošno sprejeta. Vendar si moramo kontradiktornost predstavljati bistveno več kakor zgolj postopkovno pravilo; je način razmišljanja, je prehod od pojmovanja kazenskega postopka kot uradovanja države k temu, da je predhodni postopek urejen kot spor med strankama. Inkvizitorno načelo je pogosto predmet kritike, saj ta onemogoča objektivnost sodišča v postopku preiskave. Problem preiskave se je v teoriji osredotočil na preiskovalnega sodnika in njegovi nasprotujoči si vlogi aktivnega preiskovalca ter pasivnega garanta v postopku. Vendar pa se glede preiskave pojavlja tudi vprašanje smiselnosti, zaradi nepotrebnega večkratnega izvajanja dokaznega postopka. Policijski predkazenski postopek, preizkus obtožnega akta in tudi sodna preiskava skupaj sestavljajo predhodni postopek. Faza preiskave služi predvsem sodnemu fiksiranju dokazov, ki jih je pred tem na neformalen način zbrala že policija. Tožilec bi moral biti v celoti odgovoren za uspeh preiskovanja kaznivega dejanja, on bi moral izključno skrbeti ob pomoči organov pregona, da bo na sodišču zadoščeno standardom dokaznega bremena. Kot dominuslitis predhodnega postopka bi se državni tožilec moral otresti svoje psihološke navezanosti na pomoč preiskovalnega sodnika. V predhodnem postopku, kot v tisti fazi postopka, ki je z vidika človekovih pravic najbolj kritična, bi morala zakonodaja predvsem okrepiti garantno funkcijo sodišča, ki bi zagotovila nepristranski nadzor nad zakonitostjo dela organov pregona in bi v izjemnih primerih s svojimi pristojnostmi zavarovalo dokaze, ki jih na glavni obravnavi ne bi mogli ponoviti.
Keywords: adversarni postopek, predhodni postopek, postopek preiskave, preiskovalni sodnik, državni tožilec
Published: 16.05.2016; Views: 1308; Downloads: 162
.pdf Full text (955,49 KB)

4.
Hišna preiskava v slovenski zakonodaji in praksi
Rok Svetič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na zakonsko podlago za izvedbo hišne preiskave in strokovni potek hišne preiskave kot teoretični del, kjer smo se oprli predvsem na Ustavo Republike Slovenije (1991), Zakon o kazenskem postopku (1994) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (1950). Teoretičnemu delu smo dodali še empirični del, v katerem smo analizirali število opravljenih hišnih preiskav v posamezni policijski upravi v Sloveniji v 4-letnem obdobju, med letoma 2011 in 2014. Z novelo ZKP-F (2004) je zakonodajalec določil, da je za izvedbo hišne preiskave potreben dokazni standard »utemeljeni razlogi za sum«, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in verjetnost, da bodo policisti odkrili predmete ali sledove, ki so pomembni za nadaljnji kazenski postopek. Če policisti menijo, da utemeljeni razlogi za sum obstajajo, podajo predlog za izvedbo hišne preiskave preiskovalnemu sodniku, ki nato tudi izda obrazloženo pisno odredbo za izvedbo hišne preiskave, če se s predlogom policije strinja. Republika Slovenija je razdeljena na 8 policijskih uprav, ki na regijski ravni skrbijo za varnost ljudi in premoženja. Analizirali smo število opravljenih hišnih preiskav v posamezni policijski upravi v Sloveniji med letoma 2011 in 2014 in ugotovili, da je število opravljenih hišnih preiskav do leta 2013 konstantno upadalo, leta 2014 se je nekoliko povečalo, vendar je še vedno ostalo manjše v primerjavi z letom 2011. Ugotovili smo, da prihaja do neskladij o številu opravljenih hišnih preiskav med letnimi poročili o delu policije in letnimi poročili o delu posameznih policijskih uprav. Hkrati pa se nam poraja vprašanje, zakaj policija ne vodi evidence o uspešnosti opravljenih hišnih preiskav.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, hišne preiskave, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Published: 16.10.2015; Views: 1967; Downloads: 345
.pdf Full text (652,54 KB)

5.
Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica