| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odnos držav članic EU do načela primarnosti prava EU : magistrsko delo
Živa Šuta, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava odzive držav članic EU do načela primarnosti prava EU, posebej pa se osredotoča na njihove razloge za odstopanje od tega načela. Čeprav ima načelo primarnosti v sodni praksi Sodišča EU skoraj 60-letno zgodovino, prihajajo namreč v zadnjem desetletju v ospredje stališča določenih držav članic, ki ga iz različnih razlogov poskušajo omajati. Primere takšnih odstopanj je bilo v preteklosti moč zaslediti v državah članicah z različnimi značilnostmi in zgodovino, od Češke, Danske, Nemčije in Romunije do nedavnega primera na Poljskem. Na eni strani je cilj magistrskega dela poudariti pomen spoštovanja prava EU, k čemur so se s pristopom k EU brezpogojno zavezale vse države članice, in na drugi strani na tehtnico postaviti njihovo suverenost in nacionalni ustavni red. Z zavedanjem, da odstopanja obstajajo, je končni cilj magistrskega dela ugotoviti, s pomočjo katerih pravnih postopkov je moč ubraniti pravni red EU. V magistrskem delu ugotavljam, da načelo primarnosti per se ni sporno. Nikoli v praksi nacionalnih sodišč, ki je obravnavana v tej magistrski nalogi, niso ta zanikala samega obstoja oz. nastanka načela primarnosti. Čeprav bi lahko države članice (sicer neutemeljeno) zatrjevale, da to načelo denimo ni nikjer zapisano, njegovih temeljev in obstoja niso osporavale. Niso torej trdile, da načelo primarnosti ne obstaja. Trdile so, da se kljub temu da obstaja, v konkretnem primeru (iz različnih razlogov) ne sme upoštevati. Načelo primarnosti je že bilo tema nekaterih zaključnih del in doktorskih disertacij v Sloveniji. Doprinos te magistrske naloge je dvojni. Prvi se kaže v tem, da je načelo primarnosti predstavljeno skozi zgodbo EU, od nastanka in širitve do kršitev njenega pravnega reda in posledične postopne dezintegracije oz. izstopa države članice iz EU. Pomembnejši doprinos pa se kaže v poskusu primerjave razlogov nacionalnih sodišč pri odstopanju od spoštovanja načela primarnosti. Skozi ta vidik je mogoče razumeti posledice njihovih odločitev za učinkovitost pravnega reda EU.
Keywords: razmerje med nacionalnim pravom in pravom EU, temeljna načela, primarnost prava EU, Costa proti E.N.E.L., suverenost držav članic, ustavni pluralizem, ultra vires doktrina, postopek predhodnega odločanja, postopki zoper državo članico.
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 1142; Downloads: 500
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Presoja čezmejnega elementa pri svoboščinah notranjega trga EU : magistrsko delo
Mia Zemljič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava zahtevo po čezmejnem elementu pri svoboščinah notranjega trga. Določbe PDEU o svoboščinah notranjega trga se uporabljajo samo, če v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve obstaja čezmejni element. Odsotnost čezmejnega elementa pomeni, da gre za povsem notranji položaj, ki je v skladu s povsem notranjim pravilom zunaj področja uporabe teh določb in posledično tudi zunaj pristojnosti Sodišča EU. Povsem notranji položaji ostajajo v pristojnosti držav članic in so v celoti podvrženi njihovemu nacionalnemu pravu. Za pravilno razumevanje pojmov čezmejnega elementa in povsem notranjih položajev je nujno poznavanje obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Za izpolnitev zahteve po čezmejnem elementu se je tradicionalno zahtevalo dejansko čezmejno gibanje oz. dejanski čezmejni element, vendar so se negativne posledice takšnega pristopa kazale kot lažni negativi in obratna diskriminacija, ki jih je Sodišče EU v svoji novejši sodni praksi poskušalo odpraviti oz. vsaj omiliti s tem, da je s široko razlago razširilo pojem gibanja in s tem obstoj čezmejnega elementa, s tem pa hkrati omejilo primere, ko govorimo o povsem notranjih položajih, pri čemer je navedeno še posebej očitno na področju prostega gibanja oseb, ki danes ne pomeni več samo ekonomske svoboščine, saj pravo EU omogoča prosto gibanje tudi ekonomsko neaktivnim osebam, ki so varovane z določbami PDEU o državljanstvu Unije. Poleg tega pa je Sodišče EU oblikovalo tudi določene izjeme od zahteve po čezmejnem elementu in povsem notranjega pravila na področju prostega pretoka blaga in državljanstva Unije, ki omogočajo, da se pravo EU lahko uporabi tudi, kadar v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve ne obstaja čezmejni element. Posledično je postalo vprašanje, ali neka zadeva spada na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, zelo zapleteno vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti brez poznavanja obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Logična postopkovna posledica dejstva, da povsem notranji položaji ne spadajo na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, je nepristojnost Sodišča EU na podlagi člena 267 PDEU in nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki izhajajo iz zadev, ki se nanašajo na povsem notranje položaje. Kljub temu pa je Sodišče EU večkrat odgovorilo tudi na predhodna vprašanja, ki so izhajala iz nacionalnega postopka, v katerem so bili vsi elementi omejeni na samo eno državo članico. Gre za tradicionalno zelo kaotično in nejasno področje sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je korak v pravo smer pomenila novejša zadeva Ullens de Schooten, v kateri je Sodišče EU prvič sistematiziralo vse vrste zadev, v katerih lahko odstopi od splošnega pravila in tradicionalni trilogiji Dzodzi, Guimont, Oosthoek dodalo četrto – Libert. Zahteva po čezmejnem elementu je na prvi pogled jasen in neposreden koncept, ki logično sledi besedilu in ciljem določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, vendar pa sodna praksa Sodišča EU kaže povsem drugačno sliko, zato so se pojavile ideje o spremembi in celo o odpravi zahteve po čezmejnem elementu.
Keywords: pravo EU, notranji trg, svoboščine notranjega trga, čezmejni element, povsem notranji položaji, sodna praksa Sodišča EU, povsem notranje pravilo, postopek predhodnega odločanja
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 839; Downloads: 79
.pdf Full text (836,62 KB)

3.
Načelo sodniške neodvisnosti v Evropski uniji : magistrsko delo
Danaja Plohl, 2021, master's thesis

Abstract: Neodvisnost sodstva predstavlja konstitutivni element načela učinkovitega sodnega varstva, ki izhaja iz skupnih tradicij držav članic in predstavlja splošno načelo prava EU. Učinkoviti sodni sistemi so odločilnega pomena za ohranjanje načela pravne države. Koncept sodniške neodvisnosti je avtonomni pojem prava EU, katerega Sodišče EU deli na tri vidike: zunanji vidik, ki ne dovoljuje nikakršnega zunanjega posredovanja, pritiskov ali vplivov; notranji vidik stoji na ideji absolutne nevtralnosti sodnikov (nepristranskost), ki od sodnika zahteva zgolj objektivnost in enako distanco do strank spora; tretji vidik – načelo neodstavljivosti – je Sodišče EU nedavno izpostavilo v zadevi Poljske, pri čemer je pojasnilo, da se od sodnikov lahko, le pod vnaprej določenimi strogimi pogoji in v cilju legitimnih interesov, zahteva, da predčasno odide iz svojega sodniškega položaja. Po drugi strani pa je ESČP razvilo subjektivno-objektivni test sodniške nepristranskosti, pri katerem lahko vzpostavimo vzporednice z definicijo s strani Sodišča EU. Sodniška neodvisnost je bistvenega pomena tudi pri izpolnjevanju kriterijev za postavitev predhodnega vprašanja po 267. členu PDEU. V Portugues judges primeru je SEU jasno odločilo, da je pogoj neodvisnosti nacionalnih sodišč temeljni pogoj za pravilno delovanje postopka predhodnega odločanja, ki v svoji primarni funkciji zagotavlja polni učinek, enotnost predvsem pa avtonomijo prava EU. Povrhu vsega pa nacionalne določbe držav članic s svojimi procesnimi pravili ne smejo ovirati sodišč pri postavitvi predhodnega vprašanja, saj se v nasprotnem primeru prekomerno posega v samostojnost in neodvisnost sodišč. Trenutno največje polemike se dogajajo na Poljskem in Madžarskem - v dveh državah članicah EU, ki vztrajno kršita načelo pravne države, kar je že bilo ugotovljeno s strani Sodišča EU. V vseh zadevah je Sodišče EU podalo pomembne precedense, ko je pri odločitvah ubralo pristop skozi prizmo načel iz 19. člena PEU v korelaciji s 47. členom Listine EU, ki ščitita načelo sodniške neodvisnosti v okviru načela učinkovitega sodnega varstva. Proti obema država članicama se je povrhu številnih sodnih postopkov sprožil tudi politični postopek. Tako sodni postopek po 258. členu PDEU kot politični postopek iz 7. člena PEU lahko tečeta istočasno. Če se nam v primeru sodnega postopka ponuja direktna pot do Sodišča EU, je potrebno pri političnem postopku doseči visoke pragove, da zadostimo pravnemu standardu »hujša in vztrajna« kršitev vrednot iz 2. člena PEU.
Keywords: Učinkovito sodno varstvo, načelo sodniške neodvisnosti, sodstvo, postopek predhodnega odločanja, nacionalna procesna avtonomija, postopki zoper državo članico, načelo pravne države, Poljska in Madžarska.
Published in DKUM: 09.06.2021; Views: 2204; Downloads: 581
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
DOLŽNOST POSTAVITI VPRAŠANJE ZA PREDHODNO ODLOČANJE SODIŠČU EU
Mateja Veingerl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Sodišče EU je na predlog nacionalnih sodišč pristojno za predhodno odločanje glede razlage Pogodb, ter glede veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij EU. Postopek predhodnega odločanja je mehanizem dialoga med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU. Po splošnem pravilu imajo nacionalna sodišča pravico, da predlagajo predhodno odločanje. Vendar, če se vprašanje EU postavi pred nacionalnim sodiščem, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, potem je slednje dolžno predložiti zadevo Sodišču EU. Poleg tega, če se pred nacionalnim sodiščem postavi vprašanje glede veljavnosti prava EU, se dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje v skladu z doktrino Foto-Frost razširi tudi na nižja sodišča. Obstajajo določeni razlogi, ko nacionalno sodišče, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, ni vselej dolžno vložiti predlog za predhodno odločanje Sodišču EU. To je Sodišče EU odločilo v zadevi CILFIT. Če nacionalno sodišče opusti svojo dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU, so možne različne posledice: Komisija lahko vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v skladu s členom 258 PDEU; država članica je lahko odgovorna za plačilo škode, ki je nastala posameznikom; posameznik lahko vloži ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do zakonitega sodnika; in država članica je lahko odgovorna za kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija je do konca novembra 2013 vložila pet predlogov za predhodno odločanje. Slovenska sodišča so v preteklosti bila velikokrat deležna kritike, da niso aktivna pri vlaganju predlogov za predhodno odločanje. Še več, slovenska sodišča so bila pravzaprav zadnja, ki so postavila vprašanje za predhodno odločanje. Torej, ali slovenska sodišča res negativno odstopajo od sodišč drugih držav članic pri postavljanju vprašanj za predhodno odločanje? Izmed vseh faktorjev presoje, ki lahko vplivajo na število postavljenih vprašanj za predhodno odločanje, je treba izpostaviti število prebivalcev posamezne države članice: večje število prebivalcev, pomeni večje število sodnih sporov in več potencialnih zadev, ki vsebujejo pravo EU. Vendar, četudi uporabimo slednji faktor pri primerjavi števila predlogov posameznih držav članic, so rezultati še vedno nesklepčni.
Keywords: postopek predhodnega odločanja, dolžnost predložiti vprašanje, sodišča v smislu člena 267(3) PDEU, pravno sredstvo, izjeme od dolžnosti, doktrina Foto-Frost, posledice neupoštevanja dolžnosti, število predlogov
Published in DKUM: 06.02.2014; Views: 6679; Downloads: 1211
.pdf Full text (706,37 KB)

5.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Keywords: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Published in DKUM: 22.12.2009; Views: 3894; Downloads: 633
.pdf Full text (409,60 KB)

Search done in 0.66 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica