Search the digital library catalog

Keywords: likovna umetnost, srednje šole, kurikulum, konceptualna umetnost, likovni pedagogi, modernizem, postmodernizem, diplomska dela
Published: 22.01.2009; Views: 4522; Downloads: 663
Full text (1,49 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Likovni koncept in njegova realizacija vključuje predstavitev ustvarjalnih izkušenj, povezanih z oblikovanjem in realizacijo konceptualiziranega projekta, imenovanega Eksteriorizacija linije. Del vsebine zajema opis posameznih korakov ustvarjalnega procesa in s tem predstavitev lastnega projekta. Praktični opisni del je podkrepljen s teoretično vsebino, ki je plod dolgotrajnega proučevanja raznovrstnih virov in literature. Zajema pregled dogajanj zgodovine likovne umetnosti dvajsetega stoletja s poudarkom na konceptu in konceptualni umetnosti. Nastanek diplomskega dela je povezan z željo po predstavitvi osebne konceptualno-ustvarjalne izkušnje ter poglobljenem raziskovanju omenjenega likovno umetniškega področja.
Keywords: modernizem, postmodernizem, konceptualna umetnost, koncept, Eksteriorizacija linije, projekt, multimedija.
Published: 22.04.2009; Views: 3218; Downloads: 537
Full text (12,44 MB)

Abstract: Predmet diplomske naloge je status umetnika v dobi agresivnega neoliberalnega sistema, ki si prilašča vsa družbena polja v zameno za finančne koristi in širjenju družbene moči, kakor tudi preučevanje elementov, ki odločilno vplivajo na sistem sodobne umetnosti in sodobnega umetnika. Konceptualna umetnost je poskušala izničiti fetišistično dimenzijo muzealske strukture 50-ih let, vendar je na koncu nehote prispevala k okrepitvi umetniškega sistema, saj je omogočila nov tip razstave, ki jih obvladuje kurator, za katerega je značilen izrazit avtorski pristop. Sodobni umetniki privzamejo dediščino konceptualne umetnosti, ideja je temeljni vzgib dela, vendar realizacija te ideja postaja vedno bolj spektakularna, determinirana z ogromnimi produkcijskimi stroški. Sodobni umetniki svoja dela producirajo v več nakladah, najemajo ogromne studie s številnimi zaposlenimi. Postavijo se v vlogo menedžerja, ki skrbi, da produkcija teče nemoteno in po točno določenih navodilih. Muzeji in galerije se od 90. let naprej korenito popularizirajo in širijo spekter svoje dejavnosti. Sodobna umetnost se razvija predvsem v mednarodnem kontekstu, njen razvoj je vedno bolj intenziven in vse prisoten. Sodobni umetniki se povezujejo z mednarodnimi korporacijami, za katere ustvarjajo vizualne podobe, industrijske izdelke. Narašča število bienalov, katerih namen je pridobitev čim večjega števila obiskovalcev. Sodobna umetnost se je znašla v globaliziranem svetu, ki omogoča izjemno hiter pretok informacij, mobiliziranost, ter skoraj neomenjen trg.
Keywords: konceptualna umetnost, postmodernizem, umetniški trg, prilaščanje moči, strategije promocije, tržne strategije.
Published: 09.10.2009; Views: 2284; Downloads: 360
Full text (2,56 MB)

Abstract: Dvajseto stoletje je čas romana, ki je pomembno vlogo odigral po letu 1990 tudi na Slovenskem in v tem času doživel veliko sprememb. Diplomsko delo vsebuje interpretacijo trinajstih romanov, izdanih od leta 1990 do 2010. Temu primerno je dodeljen tudi naslov diplomskega dela, in sicer Slovenski roman na prelomu tisočletja. Cilj in namen diplomske naloge je interpretacija posameznih romanov in sistematično vključevanje virov (romanov) v dinamiko romana 20. stoletja. S tem dokazujemo smeri in tokove tedanjega časa in odkrivamo nove smeri, ki se pojavljajo v izbranem korpusu. Uvodne besede so namenjene romanu dvajsetega stoletja in aktualni študiji o tradicionalnem modificiranem slovenskem romanu. S pomočjo posameznih študij so v diplomskem delu določene smeri in dinamika slovenskega literarnega dogajanja ob koncu dvajsetega stoletja. Z viri, oziroma s posameznimi interpretiranimi romani, so na podlagi idejnih, tematskih, slogovnih in jezikovnih sestavin posameznih romanov te smeri potrjene ali ovržene. Slovenski roman po 1990 letu še vedno ohranja nekaj postmodernističnih in modernističnih prvin, prav tako ni vredno zanemariti realizma, ki pa se v novejših romanih pojavlja v novih oblikah. Sodobni roman prinaša novosti predvsem na področju erotike, fantastike in humorja. Eksistencializem je prisoten v vseh virih, saj je prav vsak roman in z njim glavni junak podvržen vprašanju bivanjskega in človeškega obstoja, kar jih dela tragične. V izbranem korpusu je opazen tudi velik politični vpliv na avtorje tega časa (razpad Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, čas pod fašističnim režimom).
Keywords: roman, sodobni slovenski roman, modernizem, postmodernizem, eksistencializem, postrealizem, vojna, erotika, fantastika, humor
Published: 07.01.2011; Views: 3189; Downloads: 427
Full text (878,58 KB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Poetika kratke proze Andreja Blatnika preučuje pet Blatnikovih do sedaj napisanih zbirk kratke proze, in sicer Šopki za Adama venijo (1983), Biografije brezimenih (1989), Menjave kož (1990), Zakon želje (2000) in Saj razumeš? (2009). Andrej Blatnik je, skupaj z Igorjem Bratožem, Alešem Debeljakom, Juretom Potokarjem in drugimi, ena osrednjih osebnosti tako imenovane slovenske postmoderne generacije. Mlajša generacija začne v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja uvajati postmodernistično prozo, ravno vzpon postmodernizma pa je eden izmed glavnih razlogov za razširitev kratke zgodbe. Blatnik pri opredeljevanju kratke zgodbe postavi samo dve določili, in sicer da je kratka in da je zgodba. Blatnikove kratke zgodbe se najbolje pokažejo na ravni teme, ki je vedno marginalija, ta premik od velikih zgodb k majhnim pa prinaša tudi spoznanje o enakovrednosti in enakopomenskosti velikega ter majhnega. Tematski premik v intimizem v ospredje postavi majhne in intimne zgodbe o vsakdanjih ljudeh. Minimalizem odlikuje čut za atmosfero in zanimanje za intimne podrobnosti medčloveških odnosov, Blatnikove kratke zgodbe pa prikazujejo minimalistični subjekt, pri katerem je njegov intimni svet vedno pomembnejši od zunanjega dogajanja. Subjekti, ki so pri Blatniku večinoma moškega spola, odražajo vsakdanje preproste ljudi, ki se ukvarjajo z običajnimi problemi sodobnega človeka. Največji težavi se kažeta v minevanju, saj je subjekt nenehno ujet v labirinte časa, ter v nezmožnosti medsebojne komunikacije, ki še dodatno zaostri partnerske odnose in je tematska stalnica v vseh Blatnikovih zbirkah kratke proze.
Keywords: kratka zgodba, postmodernizem, minimalizem, intimizem, medosebni odnosi, minevanje, komunikacija
Published: 23.03.2011; Views: 2733; Downloads: 358 
(1 vote)
Full text (651,90 KB)