1. Premiki v sodobni slovenski kratki pripovedni proziBlanka Bošnjak, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Keywords: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
 Link to full text |
2. Aldo Kumar in skladba Jutra za flavto in čembaloUrška Lukovnjak, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je oris življenja skladatelja Alda Kumarja in predstavitev njegovih del. Aldo Kumar je skladatelj, ki deluje na veliko področjih – piše instrumentalno, vokalno-instrumentalno, zborovsko, komorno glasbo, operno in baletno glasbo, orkestralno glasbo ter glasbo za gledališče, radio in televizijo. Je vsestranski skladatelj in dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Njegova pomembna dela so Post Art ali Glej, piše ti Wolfgang, Varda concerto, Improstrastra, Čelo Alp, Suita devetih pogledov ter ostala, ki jih najdemo na številnih zgoščenkah. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena glasbena zgodovina Slovenije v 20. in 21. stoletju, v drugem pa je podrobneje analizirano skladateljevo delo Jutra za flavto in klavir.
Keywords: Aldo Kumar, skladatelj, postmodernizem, flavta, čembalo, slovenska glasba
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 1815; Downloads: 191
 Full text (5,89 MB) |
3. Cindy Sherman: Nenaslovljeni filmski kader #21Karmen Majerič, 2018, master's thesis Abstract: Osrednja tema magistrske naloge je umetniško delo ameriške umetnice Cindy Sherman z naslovom Untitled Film Still #21, 1978 (prevod: Nenaslovljeni filmski kader #21), ki je del obširne serije Untitled Film Stills, 1977–1980 (prevod: Nenaslovljeni filmski kadri). Za temeljitejšo obravnavo njenega dela smo najprej teoretično obdelali zgodovino aranžirane portretne fotografije. V nadaljevanju smo razložili dejavnike, ki so vplivali na fotografsko ustvarjalnost Cindy Sherman, ki vključujejo njeno predhodno serijo A Play of Selves, 1976 (prevod: Igra jazov). V ta namen smo izpostavili umetnico Claude Cahun, ki je delovala vizualno primerljivo, vendar že pred Cindy Sherman, in sicer v 20. letih prejšnjega stoletja. Nadalje smo opredelili pojem postmodernizem, obdobje, v katerem je Shermanova ustvarjala in znotraj katerega se njena dela pogosto kritično vrednotijo. V magistrskem delu nadalje poglobljeno obravnavamo filmske in slikarske razsežnosti, ki dosegajo fotografska dela Cindy Sherman. S pomočjo raziskovalnih metod in uporabljenih virov smo analizirali in izpostavili ključne teoretske koncepte ter praktične pristope in metode, ki jih je delno možno estetsko obravnavati in s katerimi umetnica gradi fotografsko podobo.
Keywords: Cindy Sherman, portret, avtoportret, postmodernizem, fotografija
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1415; Downloads: 199
Full text (2,69 MB) |
4. Družbenokritični romani Michela HouellebecqaVita Zgoznik, 2018, master's thesis Abstract: Michel Houellebecq, kontroverzni francoski avtor, z vsakim novim izdanim delom dodobra razburka francosko javnost in književni trg. V svojih romanih secira, analizira, subtilno, a hkrati precej odkrito kritizira in karikira sočasne družbene fenomene: ideologijo egalitarizma, liberalizma, socializma, multikulturalizma, feminizma, psihoanalizo, muslimanski fundamentalizem, “new age” sekte, pornografsko industrijo, napredek znanosti z vidika genetike in evgenike, seks turizem, generacijo “baby boom” in objektivizacijo (ženske). Mnogi bi ga označili za preroka moderne dobe, saj v svojih romanih izvrstno napoveduje, pripoveduje in upodablja tako pristne kot izmišljene prigode časa, v katerem smo in kamor nas ta vodi. Magistrsko delo se ukvarja z analizo vseh njegovih šestih romanov, ki so prevedeni v slovenski jezik. Pod drobnogled so vzete štiri glavne teme: spolnost, emancipacija žensk, individualizem in vera ter z njimi povezani motivi, ki so vedno bolj očitno prisotni v (publicistični) javnosti, saj gre za popolnoma vsakdanjo problematiko, s katero se spopadamo v 21. stoletju. Houellebecqova tematika sicer nakazuje žanr antiutopije ali distopije, a vendar njegovi romani spadajo med družbenokritične, kar dokazuje analiza romanov. Naloga potegne vzporednice med avtorjevimi deli in njegovim življenjem, saj njegovi biografski podatki vplivajo na oblikovanje literarnih likov in romanesknih zgodb, in razišče, v katero literarno smer bi lahko uvrstili obravnavane romane.
Keywords: Michel Houellebecq, družbenokritični roman, antiutopija, post-postmodernizem, digi-modernizem
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1490; Downloads: 156
Full text (609,18 KB) |
5. Literatura - kultura - (kon)tekstJutka Rudaš, 2009, original scientific article Abstract: Razprava razgrinja poglavitne (kon)tekste, v katerih je Esterházy artikuliral nove modele resničnosti in literature, tiste umetnostno-estetske premike, ki so kritično spodkopali tradicionalna pojmovanja resnice. Prikaže resnično prelomne razsežnosti intertekstualnosti, v katero je ujet vsak tekst, kjer je meja med znotraj- in zunajtekstualnim zabrisana, branje pa docela pretkano s citati, referencami, z različnimi kulturnimi govoricami, družbeno-kulturnimi kodi. Podrobneje želim prikazati to zapleteno mrežo prelomov in prehodov v konstrukciji Esterhaázyjevih del, predvsem v Harmoniji caelestis.
Keywords: madžarska književnost, postmodernizem, intertekstualnost, ferencialnost, kulturna koda
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1288; Downloads: 372
Full text (235,45 KB)
This document has many files! More... |
6. Problemi sodobne umetnosti in kičIvana Ivanovska, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Problemi sodobne umetnosti in kič je obravnavana sodobna umetnost v kapitalistični ureditvi ter kako ta vpliva na umetnike in njihovo umetniško produkcijo. Skozi razmišljanja teoretikov so predstavljeni dejavniki, ki določajo umetniško delo kot takšno in teorije, po katerih jih lahko vrednotimo. Predstavljene so tudi študije o okusu, ki so ključnega pomena za nadaljnje povezovanje s sodobno umetniško produkcijo. Sodobni likovni kritiki in marsikateri obiskovalec razstav sodobne umetnosti ne cenijo dovolj sodobnih likovnih umetnikov. Najbolj sta kritikam podvržena Jeff Koons in Damien Hirst, katerih delo in filozofija sta podrobneje predstavljena. Podrobneje je obravnavano tudi umetniško delovanje Andresa Serrana. V zadnjem delu je natančneje opisan cvetoči umetniški trg, v katerem premožni pomembneži vidijo priložnost za varno naložbo. Trend, kot so ga poimenovali teoretiki, se je začel v poznih osemdesetih letih in postajal v naslednjih letih vedno bolj priljubljen. Umetniški kritiki danes skorajda nimajo vpliva na umetniški trg, saj so njihove vloge prevzeli poslovneži kot svetovalci, galeristi in dražbene hiše.
Keywords: sodobna umetnost, umetniški trg, kič, kapitalizem, postmodernizem, Jeff Koons, Damien Hirst, Jenny Holzer, Andres Serrano, Pierre Bourdieu
Published in DKUM: 19.01.2017; Views: 1953; Downloads: 217
Full text (1,97 MB) |
7. ŽANRSKI VZORCI V ROMANIH VLADIMIRJA P. ŠTEFANECADenis Škofič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca smo se ukvarjali z analizo žanrskih vzorcev v avtorjevih šestih romanih: Morje novih obal, Sprehajalec z nočnih ulic, Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat in 66, 3 m2. Pod pojmom literarni žanr smo razumeli, da ga sestavljajo dela, ki imajo določene skupne ali samo njim lastne značilnosti; žanrski vzorec pa kot trdno ogrodje ali shemo, ki določa nek specifičen žanr. Izhajali smo tudi iz opredelitve romana, ki pravi, da je njegova edina stalnica sinkretizem, pri čemer smo v našem delu vso pozornost posvečali žanrskemu sinkretizmu, ki znotraj enega romanesknega besedila prepleta in povezuje različne romaneskne žanre. Izhajali smo tudi iz dihotomne delitve književnosti, na elitno in trivialno, ter navezave na postmodernizem, ki je izenačil status visoke in trivialne literature, ter podmene, da je sodobni slovenski roman modificirani tradicionalni roman, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, njegov model pa modificirajo različne post/modernistične preobrazbe, najbolj pa žanrski sinkretizem. Raziskava je potrdila našo predpostavko, da Štefanec v svojih romanih znotraj vsakega posameznega romana združuje več različnih žanrskih vzorcev, in sicer: klasične detektivke, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive žrtve, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive storilca, kriminalnega romana, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastike in znanstvene fantastike, künstlerromana ali romana o umetniku, psihološkega romana, zgodovinskega romana, vojnega romana, filozofskega romana in družinskega romana. Potrdili smo tudi, da se avtor nekaterih žanrskih vzorcev drži dosledno, nekaterih pa ne. Edina predpostavka, ki smo jo ovrgli, pa je bila, da se avtor pri vseh romanih navezuje na žanr kriminalnega romana, saj se je izkazalo, da ta vzorec ni prisoten v romanu Republika jutranje rose.
Keywords: Vladimir P. Štefanec, žanr, žanrski vzorec, žanrski sinkretizem, visoka in trivialna literatura, postmodernizem, modificirani tradicionalni roman, klasična detektivka, kriminalka/zločinski roman iz perspektive žrtve, kriminalka/zločinski roman iz perspektive storilca, kriminalni roman, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastika, znanstvena fantastika, roman o umetniku, psihološki roman, zgodovinski roman, vojni roman, filozofski roman in družinski roman
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2222; Downloads: 207
Full text (2,22 MB) |
8. AMERIŠKA POSTMODERNISTIČNA POEZIJA IN SLOVENSKI PREVODI JOHNA ASHBERYJATamara Filipčič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se ukvarja s postmodernizmom v ameriški poeziji. Začetek ameriške postmodernistične poezije povezujejo z newyorško šolo pesnikov, ki je delovala v 60. letih 20. stoletja, ko se je oblikoval postmodernizem. V prvo generacijo pesnikov newyorške šole štejemo Johna Ashberyja, Franka O'Haro, Kennetha Kocha in Jamesa Schuylerja. Največ prevedenih del v slovenski jezik pripada Johnu Ashberyju, zato je analitični del diplomske naloge posvečen prav njemu. Ihab Hassan navaja enajst lastnosti postmodernističnega dela, in sicer so to nedoločenost oz. nedoločenosti, fragmentarnost, dekanonizacija, izguba jaza/brez-globin-skost, neprezentativnost/nereprezentativnost, ironija, hibridizacija, karnevalizacija, performans/sodelovanje, konstrukcionizem in imanenca. Pri analizi Ashberyjeve postmodernistične pesmi Avtoportret v konveksnem ogledalu so te točke služile kot osnova. V delu potrjujem prisotnost vseh lastnosti razen neprezentativnosti/nereprezentativnosti, saj lahko delo izrazito razumemo kot reprezentacijo, ter ironije, saj Ashbery v delu ni bil odkrito ironičen.
Prevajanje poezije je najmanj raziskano področje književnega prevajanja, prevajanje postmodernistične poezije, kar lahko sklepamo iz zgoraj navedenega, pa še manj. Dober prevajalec se mora zavedati težav in izzivov, s katerimi se lahko sreča pri ustvarjanju prevoda, prav tako pa mora poznati ozadje dela, ki ga prevaja, ter vse njegove lastnosti v izvirnem jeziku. Prevajalec književnih del naj bi imel tudi smisel za ustvarjanje literature. Postmodernistična poezija nima določene oblike, ne ukvarja se z metaforo, rimo in metrično urejenostjo, zato je ključnega pomena, da prevajalec ohrani zgradbo in smisel dela. Analiza prevoda se ukvarja s prevodi, zaradi katerih se spremeni pomen v ciljnem jeziku, s prevodi, ki so spremenili obliko stavka, prevodi, zaradi katerih oblika odstopa od izvirnika, ter prevodom angleškega zaimka one.
Keywords: postmodernizem, postmodernistična poezija, newyorška šola, John Ashbery, prevajanje poezije
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1545; Downloads: 200
Full text (1,23 MB) |
9. ŽENSKI LIKI V ROMANIH MAG. ZBIRATELJ IN ŽENSKA FRANCOSKEGA POROČNIKA JOHNA FOWLESA Z VIDIKA POSTMODERNIZMANastja Spasković, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu analiziramo najbolj brane romane Johna Fowlesa, angleškega pisatelja, ki ga mnogi predstavljajo kot enega temeljnih avtorjev postmodernizma: Zbiratelj, Mag in Ženska francoskega poročnika.
Izhajamo iz postmodernizma v Fowlesovih romanih, ki ga zaznamuje vzpostavljanje fikcije, grajene na večplastni resničnosti, v kateri sta resničnost in neresničnost pogosto enačeni. Postmodernizem v romanih je izražen z avtorjevim poseganjem v zgodbo z avtorskimi komentarji, citiranjem avtorjev, njihovih književnih in znanstvenih del, mešanjem visoke in nizke literature, umetnostnih in neumetnostnih besedil, vnašanjem številnih zgodovinskih dejstev in natančnih opisov v zgodbi ter za Fowlesa še posebej izrazitimi odprtimi konci.
Največ prostora v magistrskem delu posvečamo ženskim likom, ki jih opredeljujemo kot stereotipno zasnovane like, ki jih določajo brezobličnost, nestabilnost, pasivnost, omejenost, pobožnost, telesnost, duhovnost, iracionalnost in voljnost. V skladu s teorijo postmodernističnih likov ženske opredeljujemo tudi kot postmodernistične like, ki kažejo raznolikost, variabilnost, dvojnost, tudi znotraj enega romana, enigmatičnost, skrivnostnost, nejasnost in nerazumljivost, predvsem pa nepodrejenost mimesis, katero postmodernistični liki pogosto spodkopavajo. Ženske like določajo biološka, socialna in psihološka koda. Najizrazitejša postmodernistična značilnost ženskih likov je dejstvo, da predstavljajo svojo verzijo resničnosti, kar pomeni, da Fowles prav s sopostavljanjem ženskega in moškega sveta prikaže pluralnost resničnosti.
V sklepnih poglavjih ugotavljamo, da se Fowles v romanih poslužuje prvoosebnega in tretjeosebnega pripovedovalca, s pomočjo katerih gradi ženske like kot stereotipne in postmodernistične. Prvoosebni pripovedovalec in prvoosebni avtorski komentarji so sredstvo, s katerim Fowles razbija eno izmed resničnosti, ki jih gradi. Prav raba prvoosebnega pripovedovalca in prvoosebnih avtorskih komentarjev sta namreč tista, ki Fowlesu omogočata izražanje stereotipnih mnenj o ženskah, ki predstavljajo eno od resničnosti v Fowlesovi fikciji.
Keywords: postmodernizem, John Fowles, metafikcija, ženski liki, pripovedovalec
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1873; Downloads: 192
Full text (1,28 MB) |
10. ROMANESKNI OPUS ZDENKA KODRIČANino Flisar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo z osmimi samostojnimi romani Zdenka Kodriča, izdanimi med letoma 1994 in 2014. Kodričev romaneskni opus je bil strokovno malo raziskan, dobil pa je sorazmerno veliko sočasnih kritiških odmevov. Romane smo literarnozgodovinsko umestil v slovensko literarno življenje na prelomu 20. v 21. stoletje, s posebnim ozirom na teorije in pojmovanja slovenskega romana in njegovih specifik. Ob tem smo posebej pregledali modernistične in postmodernistične pojme v okviru sodobne slovenske proze. Interpretativno smo analizirali vsak roman posebej in prikazali značilnosti Kodričeve poetike v njih, glede na literarno snov, teme in motive, ideje, notranjo zgradbo in pripovedne postopke. To diplomsko delo postavlja osnovo za nadaljnje raziskave njegovih romanov in s tem možnost za umeščanje opusa in/ali posameznih romanov v teorije, analogije, tipologije itd. Romaneskni opus Zdenka Kodriča je tematsko-motivno pester, avtor pa pri tem eksperimentira z literarno snovjo, slogom in pripovednimi strategijami. Njegov prvi roman Blaženi Franc Rihtarič je modernističen roman, drugi Potsdamska baterija pa postmodernističen. V njegovem kasnejšem romanesknem opusu prevladujejo v realistični maniri pisani romani, v njih pa opazno vlogo igrajo modernistične in postmodernistične prvine, predvsem medbesedilnost in metafikcija. Te romane lahko označimo z oznako modificiran tradicionalni roman, kot jo je podala Alojzija Zupan Sosič.
Keywords: sodobni slovenski roman, Zdenko Kodrič, romaneskni opus, modernizem, postmodernizem, modificiran tradicionalni roman
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1947; Downloads: 130
Full text (1,19 MB) |
