| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DOHODKOVNA NEENAKOST, ZDRAVSTVENE IN DRUŽBENE TEŽAVE V SLOVENIJI IN POSTKOMUNISTIČNIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Barbara Žužek, 2014, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo najprej opredelili pojem, vrste, obseg, posledice neenakosti ter njihov izvor. Nadalje smo predstavili sociološke teorije ter njihove klasične in sodobnejše utemeljitelje, ki obstoj neenakosti razlagajo na različne načine. V okviru slednjih smo preučili, kakšne so funkcije družbene neenakosti, kako je nastala, katere elemente obsega, zakaj se ohranja, kako jo prepoznamo, kako se spreminja ter zakaj postaja globalna. Pomemben pokazatelj družbene neenakosti je porazdelitev materialnih virov med ljudmi, vključno z njihovim dohodkom. Neenakomerno porazdelitev dohodka smo zato najprej predstavili na globalni ravni, nato pa na ravni držav Evropske unije, katere del so tudi države, ki so predstavljale naš vzorec. Slednjim – postkomunističnim državam Evropske unije – je tako namenjeno posebno poglavje, v katerem smo raven dohodkovne neenakosti prikazali statistično, predstavili pa smo tudi nekatere javnomnenjske podatke glede stališč o neenakosti. Podobno smo obravnavali tudi Slovenijo, za katero smo podatke predstavili še v zgodovinski perspektivi. Kot uvod v empirični del smo pojasnili poglede nekaterih avtorjev, ki menijo, da dohodkovna neenakost vpliva na kvaliteto življenja celotne populacije, ter opredelili, na katerih področjih se kažejo njeni vplivi v zdravstvenem in družbenem smislu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate povezanosti med dohodkovno neenakostjo ter izbranimi zdravstvenimi in družbenimi težavami: z dolžino pričakovane življenjske dobe, deležem prekomerno težkih in debelih ljudi, pogostostjo pojavljanja duševnih motenj, deležem zapornikov, pogostostjo najstniških materinstev ter s subjektivno oceno zadovoljstva ljudi z življenjem. Na vzorcu postkomunističnih držav Evropske unije smo potrdili dve hipotezi: za statistično značilno se je izkazala negativna povezanost dohodkovne neenakosti z dolžino pričakovane življenjske dobe, ter s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ostale spremenljivke, z izjemo pogostosti pojavljanja duševnih motenj, so bile z dohodkovno neenakostjo povezane v predvideni smeri, toda statistično neznačilno.
Keywords: Družbena neenakost, dohodkovna neenakost, zdravstvene težave, družbene težave, postkomunistične države, Evropska unija, Slovenija.
Published: 23.11.2015; Views: 1632; Downloads: 295
.pdf Full text (1,06 MB)

2.
Is protest participation in Post-Yugoslav countries motivated by pro-democratic political culture?
Marina Tavčar Krajnc, Sergej Flere, Andrej Kirbiš, 2012, original scientific article

Abstract: In the recent decades protest participation has become most widely accepted and practiced form of citizen engagement in western democracies. Many researchers believe protest participation is crucial for democracy to be consolidated and effective, and previous studies have shown that protest participation is one of the main characteristics of a democratic public. Though protest is on the increase in western democracies, it declined in postcommunist democracies from 1990 to 2000. The bulk of participation research still comes from western countries and less is known about participation patterns of postcommunist and especially post-Yugoslav citizens. More importantly, previous cross-national studies have mostly not dealt with the motivations behind protest participation in post-Yugoslav countries. The aim of our research was twofold: firstly, we compared levels of protest participation (signing petitions, joining in boycotts, and attending lawful/peaceful demonstrations) in three regions: seven post-Yugoslav countries (BiH, Croatia, Kosovo, FYR Macedonia, Montenegro, Serbia and Slovenia), seventeen established EU democracies, and nine East-Central European EU member states. Secondly, we analyzed the relationship between protest participation and prodemocratic political culture (i. e. democracy index consisting of items indicating acceptance of democracy and rejecting authoritarian rule) in all three regions. We employed the newest (2008) wave of European Values Study, which consists of representative national surveys. The results indicated that post-Yugoslav population is almost as protest oriented (Mprotest = 1.89) as citizens in western countries (M = 1.93), and significantly more than ECE EU member states (M = 1.55). Interestingly, within post-Yugoslav countries, citizens of Kosovo and Macedonia report the highest levels of protest potential. The results also showed that protest participation is positively and statistically significantly associated with prodemocratic orientations in all three regions, as well as within all seven post-Yugoslav national samples. If Europeanization of West Balkan countries is understood in terms of their populations taking part in elite-challenging behaviour (e. g. protest participation) motivated by pro-democratic orientations, then all non-EU post-Yugoslav countries are well on their path to Europe. Indeed, if Europe keeps them out, democratic protests might follow shortly, if, of course, pro-EU membership attitudes will be present in six post-Yugoslav countries at the critical times in the future. Implications of the results and future research suggestions are discussed.
Keywords: politična kultura, postkomunistične države, postjugoslovanske države, mednacionalne študije
Published: 10.07.2015; Views: 823; Downloads: 43
URL Link to full text

3.
Politična kultura postkomunističnih držav nekdanje Jugoslavije: struktura, dejavniki in posledice
Andrej Kirbiš, 2011, dissertation

Abstract: V pričujoči raziskavi smo preučili strukturo, dejavnike in posledice politične kulture in državljanske participacije v postjugoslovanskih družbah. Uporabljenih je bilo več virov kvantitativnih podatkov, med drugim raziskava 2.178 študentov družboslovja v osmih postjugoslovanskih entitetah (M starost = 19,8 leta, SD = 1,89); reprezentativni vzorci Evropske raziskave vrednot (2008); pretekli valovi Svetovne raziskave vrednot (1995/8) in podatki raziskave jugoslovanske mladine (Jupio, 1986). Analiza na agregatni ravni je pokazala, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih (Kosovo, BiH in NJR Makedonija) v večji meri prisotni elementi podložniške politične kulture (Almond in Verba, 1963), v okviru katere so se kot ključni elementi na individualni ravni izkazali avtoritarnost, splošni tradicionalizem, tradicionalni pogled na spolne vloge in nacionalizem. Medentitetne razlike na merah ekonomske kulture (ekonomski egalitarizem in državni paternalizem) so povečini majhne in statistično neznačilne, saj vse entitete na obeh indikatorjih dosegajo visoke povprečne vrednosti. V skladu s predvidevanji dopolnjene modernizacijske teorije je demokratična politična kultura bolj koherentna v socioekonomsko bolj razvitih postjugoslovanskih državah, v nasprotju s teorijo pa manj razvite države dosegajo višje povprečne ravni državljanske participacije. Starost in socioekonomski status sta se izkazala za najmočnejša sociodemografska dejavnika politične kulture in državljanske participacije. Višje stopnje učinkovite demokracije (Inglehart in Welzel, 2007) dosegajo socioekonomsko bolj razvite države, ki izkazujejo tudi najvišje stopnje demokratične politične kulture. Longitudinalna analiza ni pokazala enotne smeri političnokulturnih sprememb; slednje so v zadnjih dveh desetletjih bile v smeri večanja tako demokratičnih kot tudi nekaterih podložniških orientacij (npr. avtoritarnosti). Avtorji sklenejo, da proces demokratične konsolidacije, tako političnokulturne kot tudi institucionalne, v večini postjugoslovanskih družb še ni končan. Na koncu so predstavljene implikacije raziskave.
Keywords: demokratična politična kultura, podložniške politične orientacije, vrednote, postjugoslovanske družbe, postkomunistične države, modernizacijska teorija, demokratizacija, demokratična konsolidacija
Published: 10.11.2011; Views: 4475; Downloads: 746
.pdf Full text (4,45 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica