| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Analiza tržnih poti živilskih izdelkov Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Saša Pečovnik, 2023, master's thesis

Abstract: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti. Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros. V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Keywords: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 339; Downloads: 43
.pdf Full text (2,79 MB)

2.
Povezovanje mikrostoritev : diplomsko delo
Matevž Petan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu je predstavljena mikro servisna arhitektura. V drugem delu so opisani načini povezovanja, ki smo jih raziskali v sklopu diplomske naloge. Za vsak način smo izpostavili njegove prednosti, slabosti in primere uporabe. Naše ugotovitve raziskovanja so predstavljene kot del opisa vsakega načina posebej. V zaključku povzamemo naše ugotovitve in podamo napotke za nadaljnje delo.
Keywords: mikro spletne storitve, posredniki sporočil, dogodkovno povezovanje, sinhrono povezovanje, asinhrono povezovanje
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 814; Downloads: 184
.pdf Full text (801,00 KB)

3.
PRIMERJAVA SENČNEGA BANČNIŠTVA MED EVROPSKO UNIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE
Jasna Čavalić, 2016, master's thesis

Abstract: Zadnja finančna kriza, ki je posledica globalne finančne nestabilnosti, je pokazala na pomembnost rastočega senčnega bančništva. Senčno bančništvo se navezuje na aktivnosti v zvezi z likvidnostjo, kreditnim posredništvom in spremembo ročnosti finančnih sredstev, ki potekajo zunaj urejenega bančnega sistema. Senčno bančništvo tako poimenujemo zaradi izmikanja bančnim regulacijam. V magistrski nalogi smo se osredotočili na senčno bančništvo v Evropski uniji in Združenih državah Amerike. Predstavili smo pojem senčnega bančništva, njegovo vlogo in način delovanja. Opisali smo glavne subjekte in aktivnosti, ki tvorijo senčni bančni sistem. Kljub problemom z razpoložljivostjo podatkov smo primerjali obseg senčnega bančništva v EU in ZDA in ugotovili, da je ta manjši v EU kot v ZDA. Ugotovili smo tudi, da se je velikost senčnega bančništva v EU povečala v času finančne krize, medtem ko so razmere v ZDA šle v drugo smer: v času krize se je obseg dejavnosti v senčnem bančništvu v ZDA zmanjšal. Regulacija bančništva je bila v preteklosti zelo pomanjkljiva. V želji, da se v bodoče ne bi ponovila gospodarska kriza v enakih dimenzijah, pa so na območju Evrope in v Združenih državah Amerike finančni izvedenci v interakciji z regulatorji na novo napisali oz. izpopolnili zakone, ki so do zdaj imeli pravno moč na finančnih trgih. V EU so dopolnili zavezujoče direktive zbrane v Basel III; v ZDA so pravno potrdili celosten zakonik, imenovan Dodd-Frankov zakon, katerega cilj je sistematizirati kompleten ameriški finančni sektor.
Keywords: senčno bančništvo, listinjenje, repo posli, drugi finančni posredniki, bančna regulacija, Dodd-Frankov zakon, Basel III
Published in DKUM: 11.01.2017; Views: 1930; Downloads: 131
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
ETIKA NA KAPITALSKEM TRGU
Andreja Žerdoner Fesel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava etiko na kapitalskem trgu. Področje etike je predmet različnih razprav. V začetku 21. stoletja so svet pretresli različni škandali, kot so npr. Enron, Worldcom. Investitorji po vsem svetu so zastopali stališče, da je potrebno na področje kapitalskega trga vnesti več morale. Udeleženec kapitalskega trga se pri svojem delovanju opira na zakon, ki mu predstavlja temeljni smerokaz njegovega pravilnega postopanja. V samem zakonu so zajeta etična pravila, vendar le v manjšem obsegu, saj so etična načela kompleksnejša, zato se zahtevana stopnja morale ne more vnesti v zakon sam. Tako sam zakon, čeprav obravnava enako tematiko – kaj je prav in kaj narobe, ne predstavlja dovolj za uvrščanje v kategorijo etičnosti in moralnosti. Moralen udeleženec trga kapitala je tisti, ki uresničuje temeljne usmeritve organizacije in ki se ne osredotoča samo na dovoljeno, sprejemljivo, temveč tudi na dostojno. Delovati etično pomeni, da se nečemu odpoveš za večji doprinos družbi. Etika ni nadležna ovira, temveč je elementarna predpostavka za trajen gospodarski uspeh. Zaradi moralnega ravnanja so udeleženci na trgu nagrajeni z ugledom in zaupanjem.
Keywords: etika, morala, menedžerska etika, poslovna etika, neetična ravnanja, borzno poslovanje, Enron, etični kodeks, whistle-blowing, borzni posredniki
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2013; Downloads: 304
.pdf Full text (1,03 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica