| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pravni položaj tihega družbenika
Jaka Premzel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo pričnem s predstavitvijo zgodovine tihe družbe, kjer na kratko opišem njen razvoj od srednjega veka. Sledi poglavje, kjer so predstavljene njene pravne lastnosti, pri čemer vsako izmed njih opišem. Omenim, da gre za osebno družbo, ki pa ima veliko pravnih posebnosti v primerjavi z vsemi ostalimi družbami. Kot prvo, ne gre za pravno osebo, kar pomeni, da sama ne prevzema pravic in obveznosti. Tiha družba tudi nima lastnega premoženja in se ne vpisuje v register. Delitev obsega tipično ter atipično obliko, pri čemer slednja nastane s preoblikovanjem pogodbe o zaposlitvi v družbeno pogodbo. Osrednje poglavje diplomske naloge predstavlja analiza pravnega položaja tihega družbenika. Natančno opredelim pravice in obveznosti, ki jih pridobi s samo sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Podrobna analiza obsega tudi primerjavo položaja tihega družbenika z drugimi pravni redi. Korporacijski pravici, ki ju pridobi tihi družbenik, sta pravica do udeležbe na dobičku nosilca tihe družbe in pravica do obveščenosti. Korelativ pravicam predstavlja obveznost vplačila premoženjskega vložka. To vplačilo se opravi neposredno v podjetje nosilca tihe družbe, kar predstavlja eno izmed odločujočih razlik s pravnim položajem komanditista pri komanditni družbi. Sledi opis razmerja, ki ga ima tihi družbenik z nosilcem tihe družbe. Osredotočim se na kogentna določila zakona, ki jih pogodbenika ne moreta zaobiti z družbeno pogodbo. Firmsko pravo, ki običajno nima precejšnje vloge pri gospodarskih družbah, ima pri tihi družbi velik pomen. Pojasnim, da tihi družbenik ne sme biti omenjen v firmi tihe družbe, saj bi to pomenilo, da solidarno odgovarja z vsem premoženjem za obveznosti, ki nastanejo iz poslovanja nosilca tihe družbe. Pri omenjenih poglavjih svoje navedbe utemeljim z domačo in tujo pravno teorijo ter sodno prakso. V nadaljevanju pojasnim pravni položaj tihega družbenika ob prenehanju tihe družbe in njegova upravičenja do nosilca tihe družbe. Izpostavim tudi posebnosti, ki zadevajo položaj tihega družbenika v primeru stečaja nosilca tihe družbe. Sledi poglavje, kjer tiho družbo primerjam s parciaričnim posojilom, saj sta instituta zelo podobna, a imata pravne lastnosti, ki omogočajo razlikovanje. Kot temeljna razlika se navaja dejstvo, da je tiha družba institut korporacijskega prava, medtem ko je parciarično posojilo obligacijsko-pravno razmerje. V zaključnem delu naloge razčlenim mnenje Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlade RS) glede predloga zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah. Slednji je določbe tihe družbe razveljavil v upanju, da bi v poslovni praksi prišlo do manjšega števila zlorab upnikov v podobnih situacijah. Predstavim tudi vidik ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki se je soočilo s podobnimi očitki v zvezi s tiho družbo.
Keywords: tiha družba, tihi družbenik, pravice in obveznosti tihega družbenika, nosilec tihe družbe, parciarično posojilo
Published: 28.05.2018; Views: 1528; Downloads: 310
.pdf Full text (806,78 KB)

2.
Sistem financiranja javnih zavodov - domov za ostarele s sredstvi oskrbovancev
Andrej Hudi, 2016, master's thesis

Abstract: Aktualna demografska slika v Sloveniji in v večini gospodarsko razvitih držav kaže, da se v zadnjih letih močno povečuje delež starejših prebivalcev, pri čemer posledično narašča tudi delež takih, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo v institucionalnih oblikah varstva v domovih za ostarele. Države se po nedavni finančni in gospodarski krizi soočajo s pomanjkanjem sredstev za zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe v domovih za ostarele. V magistrski nalogi se v zvezi s socialno varnostjo posvečam vprašanju financiranja domov za ostarele, in sicer se osredotočam na tisti del financiranja, ki ga krije občina v imenu oskrbovancev, ki imajo premoženje, vendar jim le-to v času življenja ne prinaša dohodka, da bi si lahko plačali oskrbnino v domu za ostarele. Na primeru kritja stroškov oskrbe v domu za ostarele s strani občine podrobneje proučujem problematiko strukture proračuna občine in jo presojam z vidika usklajenosti porabe sredstev za pokrivanje stroškov oskrbe v domovih za ostarele in virov za njihovo financiranje. Kot vir financiranja za pokrivanje stroškov oskrbe, ki jih krije občina namesto oskrbovancev, občina pridobi nepremičnine oskrbovancev (stvarno premoženje). Omenjeni način financiranja presojam z vidika proračunskega poslovanja, predvsem proračunskih načel, kijih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih proračunov. Poleg preverjanja upoštevanja predpisanih proračunskih načel v nalogi proučujem predvsem primernost navedenega načina poplačila oskrbnine s proračunskega vidika. Hkrati tudi presojam, ali je v primerih, ko država na nepremičnino vpiše zaznambo o prepovedi razpolaganja, Slovenija še lahko opredeljena kot socialna država. Z vpisom prepovedi razpolaganja z nepremičninami in njihovo kasnejšo (morebitno) prodajo, si namreč država želi zagotoviti povračilo stroškov, ki jih je imela s pokrivanjem oskrbe v domovih za ostarele za tiste oskrbovance, ki sami tega niso zmogli. Ukvarjam se z vprašanjem, ali se v takšnih primerih socialna pomoč ne spreminja v neke vrste socialno posojilo. Končne izsledke in opredelitve do tez naloge podajam v zadnjem poglavju naloge o sklepnih ugotovitvah.
Keywords: socialna varnost, staranje prebivalstva, domovi za ostarele, oskrba, nega, občina, proračun, proračunska načela, socialna pomoč, socialno posojilo, zaznamba na nepremičnini
Published: 10.10.2016; Views: 1575; Downloads: 221
.pdf Full text (1005,56 KB)

3.
Pridobivanje svežega kapitala v podjetjih v Sloveniji z izdajo obveznic
Petra Kostevšek, 2016, master's thesis

Abstract: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Keywords: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Published: 07.07.2016; Views: 835; Downloads: 222
.pdf Full text (2,23 MB)

4.
EKONOMSKI UČINKI UPORABE RAZLIČNIH INSTRUMENTOV FINANCIRANJA V PODJETJU ORO MET D.O.O.
Jernej Pavlin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vstopiti v podjetniške vode je zelo enostavno in hitro, saj je v zadnjih letih postopek dokaj enostaven, dovolj je le osebni dokument in registracija na eni od VEM točk. Vendar je to le prvi korak na poti samostojne poti. Pomembno je uspešno poslovati, za kar so potrebni znanje, delavnost, inovativnost, razvoj in nenazadnje sreča. Tveganjem se ob vstopu v podjetništvo ni moč izogniti, da pa se jih precej zmanjšati s pravimi odločitvami. V tej fazi mora posameznik proučiti trg, spoznati in doreči način ter vrsto poslovanja, pripraviti morebitne vzorce in poslovni načrt ter prepričati sodelujoče subjekte, da je podjetniški projekt smiseln. V tem diplomskem delu bom prikazal tri možne načine financiranja podjetja in vpliv poslovnih odločitev na finančno uspešnost podjetja. Osredotočil se bom na najustreznejšo porazdelitev financiranja med lastniškim in dolžniškim kapitalom. Najprej bom predstavil in opredelil osnovne pojme v podjetniškem svetu, vezane na financiranje podjetja. Delež bančnih kreditov je namreč največji v celotnem slovenskem gospodarstvu. Krediti so bili od nekdaj zelo pomemben vir financiranja, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Namen prvega in drugega dela bo predstavitev pojmov kapitalske strukture podjetja z razčlenitvijo na aktivo in pasivo ter predstavitev posamezne postavke znotraj bilanc. Podrobneje bom predstavil vse obravnavane oblike financiranja, njihove lastnosti, specifike in minimalne zahteve s strani financerjev. Analiza se bo osredotočila predvsem na obliko dolžniškega financiranja, in sicer bančno posojilo ter finančni leasing. V tretjem poglavju bom predstavil tri izbrane scenarije financiranja poslovanja obravnavanega podjetja. Prvi scenarij predvideva financiranje le z lastniškim kapitalom, drugi financiranje s finančnimi leasingi in z bančnimi posojili ter tretji, ki predvideva uravnoteženo obliko financiranja delno z lastniškimi sredstvi, delno z leasingom in delno z bančnimi posojili. Predstavil bom, kako lahko banke oziroma njihovi oddelki za obvladovanje tveganj analizirajo posamezne postavke iz bilanc in izkazov ter s pomočjo kazalnikov pridejo do zanimivih ugotovitev o likvidnostni strukturi podjetja in njegovih zmožnostih pri pokrivanju finančnih obveznosti. S pomočjo prikaza denarnega toka in izbranih kazalnikov bom dokazal, da je ustrezna porazdelitev financiranja med vse tri obravnavane oblike najustreznejša in dolgoročno finančno stabilna ter kot taka edina zagotavlja dolgoročno finančno stabilno delovanje podjetja.
Keywords: podjetništvo, tveganje, oblike financiranja, bančno posojilo (kredit), leasing
Published: 07.06.2016; Views: 634; Downloads: 57
.pdf Full text (3,54 MB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA BONITET MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Katja Kodrič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Fizične osebe v Sloveniji so obdavčene po trenutno veljavnem Zakonu o dohodnini, ki je bil večkrat dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Prav tako so tudi fizične osebe v Avstriji obdavčene po Zakonu o dohodnini (Einkommensteuergesetzes). Obdavčljivi dohodki, ki med drugim zajemajo tudi bonitete, so v Sloveniji del dohodka iz zaposlitve, v Avstriji pa del dohodka iz odvisne zaposlitve. Boniteta je ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali kateri drugi obliki, ki jo koristi delojemalec ali njegov družinski član od delodajalca. V Avstriji so bonitete opredeljen kot nedenarne ugodnosti, ki jih prejema delojemalec na podlagi sklenjenega odvisnega pogodbenega razmerja. Delodajalec lahko izplača del plače delojemalcu v obliki bonitete. Bonitete, ki jih lahko koristijo delojemalci, so boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene, nastanitev, posojilo brez obresti ali z nižjo obrestno mero, ki je nižja od tržne, popuste pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana, zavarovalne premije in podobna plačila, pravice delojemalcev do nakupa delnic in darila. V primeru, da delojemalec koristi ugodnost bonitete, je potrebno vrednost bonitete prišteti k bruto plači in od skupne osnove obračunati prispevke in davek iz plače. Če pri obračunu plače delojemalec upošteva boniteto to pomeni, da si s tem poviša bruto osnovo za obračun prispevkov in davka. Obračunana boniteta zato za delojemalca ne pomeni ugodnosti, saj je njegovo izplačilo, nižje v primeru obračunane bonitete. Tudi vpliv bonitete na dohodek iz zaposlitve z vidika delodajalca ne predstavlja davčnih ugodnosti, ker je strošek delodajalca višji takrat, ko boniteto obračunamo.
Keywords: Ključne besede: boniteta, dohodnina, dohodek iz zaposlitve, Slovenija, Avstrija, službeno vozilo, nastanitev, posojilo, darila
Published: 18.11.2013; Views: 2131; Downloads: 248
.pdf Full text (607,53 KB)

6.
ODLOČITVENI MODEL ZA NAJEM KREDITA ZA MALO PODJETJE
Mojca Debevc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja se srečujejo s problematiko kako uspeti, širiti poslovanje in s tem kovati dobiček. Dodatno potrebna finančna sredstva za povečanje obsega poslovanja podjetja iščejo pri bankah, ki ponujajo več vrst namenskih posojil. Glavne oblike posojil, ki jih ponujajo poslovne banke, bomo kasneje tudi podrobneje obrazložili. Želimo raziskati posojilno ponudbo za mala podjetja, najti kriterije za izbiro banke in ugotoviti kaj vpliva na odločitev o najemu posojila v izbranih bankah. Raziskavo smo delali med bankami, ki so prisotne v Sloveniji. Za potrebe izbranega podjetja smo v programu DEXi zgradili večparameterski odločitveni model. V model smo vključili dolgoročni kredit, revolving kredit in prenos poslovanja na drugo banko. Z odločitvenim modelom smo želeli ugotoviti katera banka je najboljši ponudnik za naše podjetje. Za pomoč pri analizi smo uporabili program Vredana.
Keywords: večparametersko odločanje, posojilo, odločitveni model, DEXi, Vredana
Published: 12.03.2013; Views: 944; Downloads: 98
.pdf Full text (802,27 KB)

7.
PREDNOSTI IN NEVARNOSTI PRI IZDAJI OBVEZNIC POSLOVNIH BANK TER NJIHOV VPLIV NA BONITETO IN KAPITAL BANKE
Marjan Godinić, 2012, final seminar paper

Abstract: Kot sem prikazal skozi diplomski seminar imamo v Sloveniji na področju izdaje dolžniških inštrumentov še veliko neizpolnjenih alternativ, ki se jih banke oklepajo in se jih ne poslužujejo kot ostale banke v Evropi. Naše poslovne banke se še naprej držijo enostavnega pridobivanja kapitala, financiranja z depozitnimi vlogami prebivalcev. Kar se tiče sindiciranih posojil, ki imajo številne prednosti so se jih naše banke posluževale, vendar so se razmere na trgih zaostrile kar je prizadelo tudi naše banke. Krivci za to so tudi znižanja bonitetnih ocen, ki smo jih bili deležni s strani ameriških bonitetnih hiš. Tudi pri nastalem kreditnem krču v Sloveniji bosta morale država in banke najti skupni jezik, ker nastala situacija pri financiranju podjetjem škoduje samo zaposlenim in viša brezposelnost, ki še narašča. Torej pridobljeni kapital s pomočjo različnih emisij obveznic na trg morajo banke plasirati v zdrave dele gospodarstva , da oživijo finančno krizo, ki je nastala v Evropi. Pri tem pomaga tudi ECB z raznimi odkupi obveznic posameznih držav.
Keywords: zamenljive obveznice, krite obveznice, evroobveznice, sindicirano posojilo, bonitetna ocena, dodatni kapital, temeljni kapital, izdaja obveznic, refinanciranje dolga
Published: 21.09.2012; Views: 1507; Downloads: 125
.pdf Full text (2,10 MB)

8.
SLOVENSKA FINANČNA ZAVAROVANJA V EVROSISTEMU
Petra Vesel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kot odraz implementacije Direktive 2002/47/ES imamo v Sloveniji Zakon o finančnih zavarovanjih že vse od leta 2004. Namen direktive je bil ustvariti enoten pravni okvir finančnega zavarovanja v Evropski uniji in odpraviti formalne ovire, kar naj bi vodilo v povezan in učinkovit finančni trg. Glede na smernice Direktive 2002/47/ES je obstoječi zakon zagotavljal sklepanje finančnih zavarovanj s pomočjo finančnih instrumentov in gotovine pri zavarovanjih vseh vrst transakcij na kapitalskih trgih. Zaradi gospodarske krize in kreditnega krča je bila sprejeta Direktiva 2009/44/ES, ki širi predmet oziroma seznam sredstev finančnih zavarovanj na bančna posojila. Torej denarne terjatve, ki izhajajo iz kreditne pogodbe. Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu. Glavni cilj Direktive 2009/44/ES je olajšati dostop do finančnih sredstev, znižati stroške obratnega kapitala in znižati stroške posojilojemalcem. Potrebno je bilo olajšati in odpraviti nacionalne ovire pri ustanavljanju tovrstnih finančnih zavarovanj, ter poenotiti pravila za poslovanje med centralnimi bankami, s čimer bo spodbujena čezmejna uporaba teh zavarovanj.
Keywords: finančna zavarovanja, Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ), Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, finančno premoženje, bančno posojilo, Evrosistem.
Published: 04.04.2012; Views: 2584; Downloads: 251
.pdf Full text (865,38 KB)

9.
HIPOTEKARNI TRGI V DRŽAVAH ČLANICAH EU
Jasna Štruc, 2012, final seminar paper

Abstract: Nepremičnina je danes zelo pomembna ekonomska dobrina za posameznika in družbo. Na nepremičninskem trgu je nakup stanovanja ali hiše zelo draga investicija zato si večina ljudi nakupa ne more privoščiti ampak to vzamejo v najem. Ena najpomembnejših oblik financiranja nepremičnin v razvitih državah je hipotekarno posojilo. To je dolgoročno posojilo namenjeno za nakupu, gradnjo ali prenovo nepremičnine. Posojilo je zavarovano z nepremičnino, ki jo zastavimo in najpogosteje velja kot zavarovanje posojila, čeprav pri nas ne poznamo hipotekarnega posojila v pravem pomenu besede z vsemi značilnostmi, ki jih poznajo v drugih evropskih državah. V svetu so se uveljavili mnogi modeli hipotekarnega bančništva, tradicionalni model, listinjenje in model hipotekarne obveznice, ki ga poskuša uvesti v sistem hipotekarnega bančništva tudi Slovenija z Zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici. Slovenija potrebuje zelo učinkovitejše nepremičninsko financiranje, kar bi lahko dosegla ravno z vzpostavitvijo ustreznega modela hipotekarnega bančništva. Hipotekarno bančništvo ter v tem okviru hipotekarno kreditiranje predstavlja potencialno tržno nišo za slovenske banke, saj večina Slovencev v nasprotju s prebivalci drugih evropskih držav živi v lastni nepremičnini. Specializirano hipotekarno bančništvo ima najdaljšo tradicijo na Danskem in v Nemčiji, ostale države pa večinoma sledijo njunemu izjemno uspešnemu specializiranemu modelu izdajanju hipotekarnih obveznic. Hipotekarna obveznica predstavlja novost na slovenskem kapitalskem trgu. S sprejetjem Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici je v naš kapitalski trg uvedel nov instrument, ki prinaša pozitivne posledice tako za banke, za bodoče posojilojemalce, kot tudi za institucionalne investitorje. Hipotekarne obveznice so predvsem varna naložba, bankam pa bodo omogočale, da pridejo do dolgoročnih virov, ki jih bodo uporabile predvsem za financiranje stanovanjske gradnje. V svetu so uveljavljeni različni modeli izdajanja hipotekarnih obveznic. Najpomembnejša razlika je v principu specializiranosti oziroma univerzalnosti, poleg tega pa obstaja še možnost centralizacije izdaje hipotekarnih obveznic. Večina evropskih držav je v svoji zakonodaji implementirala načelo specializiranosti in tako omejila izdajo hipotekarnih obveznic le na specializirane hipotekarne banke. Te se praviloma ukvarjajo le z eno vrsto poslov, in sicer z izdajo hipotekarne obveznice ter s prejeto kupnino refinancirajo odobrena hipotekarna posojila.
Keywords: Ključne besede: hipotekarni trg, hipoteka, hipotekarno posojilo, hipotekarno bančništvo, hipotekarna obveznica.
Published: 02.04.2012; Views: 1759; Downloads: 129
.pdf Full text (366,77 KB)

10.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Keywords: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Published: 04.05.2011; Views: 2568; Downloads: 368
.pdf Full text (315,61 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica