Search the digital library catalog

Abstract: Prevajanje metafor je za prevajalca velik izziv. Metafora je literarna figura, ki je morda najkompleksnejša in hkrati najbolj kreativna tako za razumevanje kot za uporabo. O tem edinstvenem jezikovnem okrasu so razpravljali že v antiki. Čez čas se je razumevanje metafore pomaknilo iz spektra estetike in jezikovnega okrasa v spekter kognitivnega jezikoslovja ter človekovega mišljenja. Zlasti v 80. letih je raziskovalce zanimal predvsem kognitivni vidik metafore: kako odraža človekovo mišljenje, kakšni so mehanizmi njenega nastanka in katere funkcije igra ta figura v besedilih ter vsakdanjem jeziku, k čemur sta močno prispevali zlasti interakcijska in kognitivna teorija. S tema se je pomaknila stopnjo višje od estetskega in glede na določena stališča zgodovine nepotrebnega jezikovnega okrasa do filozofskega in kognitivnega pojava, vrednega samostojnega raziskovanja. Prevajanje metafor je posebno področje prevodoslovja, ki ga je treba obravnavati na specifičen način. Nekateri prevodoslovci so postavili določene strategije, ki so najprimernejše za prevajanje metafor, med njimi tudi Peter Newmark. V teoretičnem delu bomo obravnavali teoriji metafore ter posodobljanja prevodov, v empiričnem delu pa se bomo posvetili analizi metafor v treh kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja: Zlatemu hrošču, Vodnjaku in nihalu ter Padcu Usherjeve hiše. Analiza je pripeljala do zanimivih, a po svoje pričakovanih ugotovitev: prevajalci so se trudili ohraniti avtorjeve metafore in so ostali dokaj zvesti Poejevemu značilnemu temačnemu slogu. V nekaterih primerih pa so bili tudi kreativni; to potrjuje, da je prevajanje metafor pogojeno s prevajalčevima jezikovno spretnostjo ter izvirnostjo. Prav tako pa analiza potrjuje teorijo posodabljanja prevodov, saj so starejši prevodi zgodb bolj podomačeni kot novejši.
Keywords: prevajanje metafor, teorije metafore, posodabljanje prevodov, Edgar Allan Poe, strategije prevajanja metafor
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 581; Downloads: 154
Full text (1,61 MB)

Abstract: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Keywords: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1005; Downloads: 118
Full text (1,41 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo koncept posodabljanja prevodov raziskali z vidika prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Slika Doriana Graya, pri čemer smo analizirali prevodne odločitve v obeh slovenskih prevodih – prvi je roman prevedel Stanko Vurnik leta 1924, drugi prevod pa je pripravila Rapa Šuklje leta 1965. Cilj analize je bil ugotoviti ustreznost obeh slovenskih prevodov, stopnjo podomačitve oziroma potujitve v prevodih in pogostost izpustov. V teoretičnem delu je bila za pregled teoretičnih vsebin uporabljena deskriptivna metoda, analiza v empiričnem delu pa temelji na komparativni metodi, s katero smo ugotavljali ustreznost obeh slovenskih prevodov. Na podlagi analize smo ugotovili, da je bilo primerov pomensko neustreznega prevoda zelo malo in da sta oba prevajalca kulturnospecifične izraze in prevzete besede praviloma uspešno prenesla v slovenski jezik.
Keywords: posodabljanje prevodov, kulturnospecifični izraz, prevzete besede, prevajalske strategije, Newmarkova klasifikacija prevajalskih strategij
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1027; Downloads: 133
Full text (1,12 MB)

Abstract: Prevajanje književnih besedil, ki so napisana v knjižnem jeziku, prevajalcem predstavlja številne izzive zaradi razlik med izhodiščnim ter ciljnim jezikom in kulturo, še zahtevnejše pa je prevajanje besedil, ki poleg knjižnega jezika vsebujejo še neknjižne jezikovne zvrsti, zlasti kadar je celotno delo napisano v neknjižni jezikovni zvrsti. Primer neknjižne jezikovne zvrsti v angleščini je afroameriška pogovorna angleščina, ki ima posebne jezikovne strukture, z njo pa avtor besedila običajno želi prikazati razlike med liki v sloju, kulturi, geografskem območju izobraženosti ipd. Vse te značilnosti mora prevajalec prenesti v ciljni jezik in kulturo, pri tem pa se mora poslužiti raznih prevajalskih strategij in se odločiti, ali bo v prevodu obdržal neknjižno jezikovno zvrst ali ne. Izziv lahko predstavljajo tudi izrazi poimenovanja za temnopolte, ki jih je v slovenščini veliko manj, povezani pa so z afroameriško skupnostjo in kulturo v Združenih državah in se ne pojavljajo le v afroameriški književnosti. Prevod, ki nastane, pa lahko tudi zastara ali kako drugače ni primeren in tako nastane težnja po novem prevodu. V magistrski nalogi obravnavamo zgoraj omenjene teme, hkrati pa na podlagi primerov iz romanov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird analiziramo prevode, ki jih med seboj primerjamo in ugotavljamo, kako so se prevajalci istega dela in, kjer je to mogoče, obeh del lotili prevajanja določenih značilnosti afroameriške pogovorne angleščine in poimenovanj za temnopolte. Pri tem smo pozorni predvsem na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju neknjižne zvrsti jezika v slovenščino in razlike med prevodi. Vsakemu primeru podamo tudi svoj predlog, kjer se nam to zdi ustrezno.
Keywords: socialne zvrsti jezika, prevajanje neknjižnih zvrsti jezika, posodabljanje prevodov, afroameriška pogovorna angleščina, The Adventures of Huckleberry Finn, To Kill a Mockingbird, Pustolovščine Huckleberryja Finna, Prigode Huckleberryja Finna, Ne ubijaj slavca, Če ubiješ oponašalca
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 1487; Downloads: 104
Full text (905,14 KB)