| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Slušno zaznavanje glasov in zvokov otrok, starih 2-4 let
Leja Šenk, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Govor in slušno zaznavanje nas spremljata praktično ves čas našega življenja, zato je še kako pomemben njun razvoj v predšolskem obdobju. Razvoj govora in slušnega zaznavanja je kompleksna zadeva, ki pa jo vsak teoretik razlaga na svojstven način, vse teorije pa imajo nekaj skupnega – vse stremijo k čim boljšemu in čim hitrejšemu razvoju. Vsak otrok mora imeti možnost izražanja svojega mišljenja, mora biti slišan, hkrati pa mora znati tudi poslušati in slišati. V diplomskem delu se osredotočamo na poslušanje in govor otrok. Izvedli smo raziskavo, v kateri smo raziskovali, kako dobro otroci poslušajo, si zapomnijo in na koncu tudi povejo zaporedje, ki jim je bilo predvajano. Raziskavo smo izvedli v dveh sklopih v razponu treh mesecev. Ugotovili smo, da so otroci po treh mesecih poslušanja posnetkov bistveno napredovali. Prepoznali so več, hkrati pa so prepoznano povedali tudi ustrezneje.
Keywords: glasovi, govor otrok, pomnjenje, poslušanje, zvoki
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 227; Downloads: 34
.pdf Full text (2,60 MB)

2.
Ergogeni učinek glasbe ob športno-rekreativni dejavnosti : magistrsko delo
Eva Hrastar, 2022, master's thesis

Abstract: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti in raziskati, kako glasba vpliva na ljudi, predvsem z vidika športno-rekreativne dejavnosti posameznika. V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili vpliv glasbe na človeka in kako se človek nanjo odzove. Analizirali smo raziskave s področja povezovanja glasbe in športa, pri čemer smo več pozornosti posvetili optimalnemu tempu glasbene spremljave in ergogenemu učinku glasbe. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli pilotno študijo, v katero je bilo vključenih 11 kandidatov moškega spola, starih med 21 in 29 let, ter opravili eksperiment, s katerim smo ugotavljali spremembe v srčnem utripu posameznikov, ki so tekli na 3 km ob glasbi (kandidati eksperimentalne skupine) in brez nje (kandidati kontrolne skupine) ter morebitne razlike med njimi. Dokazovanje fiziološke spremembe, torej v našem primeru bitje srca ob in brez glasbene podlage, smo zavrgli, ker do izmerjenih sprememb ni prišlo. Opazovali in izmerili smo tudi, kako sta obe skupini zaznavali telesni napor in ali je lahko glasbena spremljava ob športno-rekreativni dejavnosti zmanjšala zaznavo le-tega. V tem primeru govorimo o ergogenem učinku, ki ga statistično nismo dokazali, pa vendar smo pri posameznikih eksperimentalne skupine (torej tiste, ki so poslušali glasbo) na koncu raziskave zaznali manj utrujenosti in boljše končne rezultate vzdržljivosti telesa.
Keywords: ergogeni učinek glasbe, glasba in športno-rekreativna dejavnost, odziv človeka na poslušanje glasbe, glasbeni tempo in srčni utrip
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 527; Downloads: 74
.pdf Full text (2,73 MB)

3.
Zapis zgodbe ob sličicah v 2. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Špela Petrič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili vse štiri komponente za uspešno sporazumevanje, poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Govorjenju bomo posvetili velik del vsebine, saj je ključna komponenta za razvoja branja in pisanja. Otrok se že od rojstva uči in pripravlja na kasnejše branja in pisanje. Na to zelo vplivajo starši, saj s spodbujanjem, branjem primerne literature, pogovarjanjem ob prebranem in postavljanjem vprašanj lahko pomembno vplivajo in izboljšajo otrokovo znanje. Na ta način otrok pridobi več besedišča, izkušenj in navad, ki mu bodo koristile ob vstopu v osnovno šolo. Ob koncu teoretičnega dela se bomo dotaknili tudi pripovedovanja zgodb, samostojnega pisanja besedil učencev in njihove ustvarjalnosti. V empiričnem delu smo raziskovali zgodbe, ki so jih učenci zapisali ob prejetih sličicah. Praktično raziskovanje je potekalo v 2. razredu na eni izmed osnovnih šol v Mariboru. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je vsebina zgodbe, zapisane povedi, besede, uporabljena pisava in vrstni red sličic.
Keywords: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, pisanje in pripovedovanje zgodbe
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 852; Downloads: 108
.pdf Full text (1,32 MB)

4.
Primerjava pripovedovanja zgodbe ob nizu sličic ter sliki z več elelmenti : diplomsko delo
Tamara Lesnika, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo obravnavali govorni razvoj, ki je za otroke v predšolskem obdobju izjemnega pomena. Osredotočili smo se na številne dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj. Ker pa se naše diplomsko delo nanaša na pripovedovanje zgodb, smo ugotavljali, kakšne zgodbe lahko pričakujemo pri otrocih določene starosti, kako se razvoj pripovedovanja stopnjuje ter kako krepimo otrokov besedni zaklad. Veliko vlogo pri komunikaciji ima prav tako poslušanje, zato smo del teoretičnega dela namenili tudi temu, kjer smo predstavili načine poslušanja ter njegovo krepitev. Empirični del pa zajema predstavitev podatkov, ki smo jih pridobili z zbiranjem in analiziranjem zgodb. V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok starih 5–6 let. V raziskavi smo primerjali pripovedovanje zgodb ob nizu treh sličic ter pripovedovanje zgodb ob eni sliki z več elementi. Številne raziskave kažejo, da so otroci tvorili daljše zgodbe pri pripovedovanju ob nizu treh sličic, ki so jih lahko postavili v poljubno zaporedje, kot pri eni sliki, ki vsebuje več elementov. Tudi v empiričnem delu naše raziskave smo ugotovili, da so otroci uporabili več besed, povedi ter dogodkov pri pripovedovanju ob nizu treh sličic.
Keywords: pripovedovanje, govorni razvoj, poslušanje, predšolska vzgoja, zgodba
Published in DKUM: 10.06.2022; Views: 595; Downloads: 123
.pdf Full text (972,15 KB)

5.
Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko delo
Tina Tkalec, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Keywords: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 941; Downloads: 77
.pdf Full text (1,18 MB)

6.
Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu
Mihaela Kukovec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu je bil namen preveriti, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikah in kakšen je njihov razvoj pripovedovanja v določenem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj otrokovega govora od predšolskega obdobja. Ker ima veliki vpliv na pripovedovanje otroka poslušanje, smo opredelili tudi pomen in dejavnike poslušanja. Osrednja tema zaključnega dela je pripovedovanje zgodbe, zato opredeljuje tudi spodbujanje pripovedovanja, razvoj pripovedovanja in dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje. Dotaknili smo se tudi otrokovih prvih zgodb in ocenjevanje zgodb glede na kriterije koherentnosti in kohezivnosti. V empiričnem delu je bil namen ugotoviti, kakšen je napredek pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo izvedeno v obdobju petih mesecev. Zanimalo nas je, kako otroci pripovedujejo zgodbe ob slikah, predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko dosežejo otroci v 1. razredu. Iz dobljenih podatkov smo rezultate združili v tabele in jih interpretirali. Večina otrok je v obdobju petih mesecev pri pripovedovanju napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek zelo očiten, pri drugih majhen. Pri preverjanju je sodelovalo tudi nekaj otrok, kjer napredka med prvim in drugim preverjanjem ni bilo.
Keywords: govor, pripovedovanje, poslušanje, koherentnost, kohezivnost.
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 925; Downloads: 116
.pdf Full text (1,91 MB)

7.
Doživljanje glasbe ob poslušanju pri predmetu glasbena umetnost : magistrsko delo
Janja Kraner, 2021, master's thesis

Abstract: Kadar glasbo poslušamo, jo doživljamo. Glasba v nas zbudi čustvene in fiziološke odzive. Čustva so tista, ki v nas sprožijo občutke, in zaradi doživljanj glasbe spoznamo, ali nam je ob neki glasbi prijetno ali ne. Poslušanje glasbe je kot glasbena dejavnost pri predmetu glasbena umetnost ključnega pomena za učenčev razvoj. Z vodenim poslušanjem glasbe učenci razvijajo svoj glasbeni spomin in osredotočenost na poslušanje točno določenega glasbenega elementa. Za to je potrebna dobra koncentracija, ki jo učitelj pri učencih spodbuja z motiviranjem k poslušanju glasbe. Glasbo lahko poslušamo na več načinov: doživljajsko, analitično in doživljajsko-analitično. Ti načini poslušanja so nujni za razvijanje učenčevih sposobnosti analitične zaznave, sprejemanje različnih glasbenih oblik, estetsko vrednotenje in presojanje. Na to, kako glasbo doživljamo, vplivajo naša trenutna čustva, ki jih doživimo ob poslušanju in so ključna pri zaznavanju in dojemanju glasbe.
Keywords: poslušanje glasbe, doživljanje glasbe, doživljajsko poslušanje glasbe, analitično poslušanje glasbe
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 1117; Downloads: 238
.pdf Full text (1,73 MB)

8.
Veščine komuniciranja v inženirskem poklicu
Darinka Verdonik, 2021

Abstract: Učno gradivo je prilagojeno za študente računalništva in na splošno tehničnih ved. Obravnava vrsto komunikacijskih tem in skuša skoznje osvetliti različne vidike zasebne, poslovne in javne komunikacije, bodisi z vidika tvorca bodisi z vidika naslovnika. Obranava: (1) različne oblike komunikacije na delovnem mestu s poudarkom na delovnih sestankih kot eni osrednjih oblik skupnega načrtovanja in izvajanja dela; (2) različne oblike nastopanja pred publiko; (3) nekatere temeljne teoretske pojme, s pomočjo katerih skušamo nekoliko bolje razumeti, kako razumemo; (4) problematiko pomanjkljivega sporazumevanja; (5) pomen dobrega poslušanja; (6) neverbalno komunikacijo; (7) značilnosti strokovnega pisanja; (8) vljudnost; (9) izogibanje oz. obvladovanje konfliktov; (10) različne vidike prepoznavanja in uporabe prepričevalnih tehnik.
Keywords: komunikacija, javno nastopanje, razumevanje, nesporazum, poslušanje, neverbalna komunikacija, konflikti, prepričevanje
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1419; Downloads: 372
.pdf Full text (4,17 MB)
This document has many files! More...

9.
Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedila
Saša Klar Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces. V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani. Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala.
Keywords: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 906; Downloads: 112
.pdf Full text (4,25 MB)

10.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Keywords: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Published in DKUM: 11.03.2021; Views: 808; Downloads: 63
.pdf Full text (2,06 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica