1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pravni in računovodski vidikEva Muzel, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je opisan postopek, skozi katerega gresta delodajalec in delavec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V teoretičnem delu, v katerem izpostavljamo pravni vidik, podrobno opredelimo obveznosti delodajalca pred odpovedjo pogodbe, vlogo sindikata in sveta delavcev, obliko in vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, načine vročitve odpovedi, vrste odpovednih razlogov ter podroben opis pravic, ki jih ima delavec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V diplomskem delu je tudi poglavje o kolektivnem odpustu, kar pomeni odpust večjega števila delavcev zaradi poslovnih razlogov. Z računovodskega vidika bomo v diplomskem delu prikazali izračun odpravnine, sorazmernega dela letnega dopusta in regresa, vključno z načini njihovega izračuna.
Keywords: odpoved pogodbe, pogodba o zaposlitvi, poslovni razlog, delodajalec, delavec
Published in DKUM: 13.11.2018; Views: 1489; Downloads: 219
 Full text (863,88 KB) |
2. Odpoklic člana uprave - primerjalno slovensko in nemško pravoMitja Lojen, 2017, master's thesis Abstract: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so posledica za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov.
Primerjalno-pravno obdela slovensko in nemško ureditve odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije in sodne prakse. Prikaže skupne značilnosti in razlike med ureditvama. Zaradi podobnosti med ureditvama, sme slovenska sodna praksa posvojiti nekatere nemške rešitve. Slovenska ureditev odpoklica člana uprave se je spremenila leta 2001 z novelo ZGD-F, ki postavi utemeljen razlog za odpoklic kot pogoj za veljavnost sklepa nadzornega sveta in odpravi odpravnino, ki je po zakonu pripadla neutemeljeno odpoklicanemu.
Delo prikaže formalne in materialne zahteve za sklep o odpoklicu člana uprave. Posebej se osredotoči na problem postopkovnih napak in napak pri formuliranju in utemeljevanju odločitve o odpoklicu. Predstavi pravne posledice posameznih napak in odpravi dvome o tem, da je sklep lahko izpodbojen. Sklep o odpoklicu člana uprave je lahko le ničen. Po uveljavitvi novele ZGD-F je slovenska sodna praksa naredila nekatere napake, predvsem ko je zavrnila sodno formalno-pravno presojo sklepa nadzornega sveta o odpoklicu. Kasneje se je sodno varstvo odpoklicanemu dovolilo. Predstavljen je kronološki pregled odločitev. Materialno-pravno zahtevo za veljavnost sklepa o odpoklicu predstavlja obstoj utemeljenega razloga za odpoklic. Obsežno je predstavljena nemška sodna praksa o vprašanju, kaj pomeni utemeljen razlog za odpoklic. Vsebinsko napolni pravni standard primeroma naštetih utemeljenih razlogov za odpoklic, to so hude kršitve obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov in utemeljena nezaupnica skupščine.
Razlika med slovensko in nemško ureditvijo je v tem, da so v nemški ureditvi utemeljeni razlogi za odpoklic našteti primeroma (eksemplifikativno), v slovenski pa taksativno. V celoti je predstavljena slovenska sodna praksa pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic. Posebnost slovenske ureditve so pomensko odprti odpoklici iz ekonomsko-poslovnega razloga. Delo se dotakne izgube zaupanja kot utemeljenega razloga za odpoklic in predloga sprememb Zakona o gospodarskih družbah s strani Združenja nadzornikov Slovenije. V zadnjem delu instrukcijsko predstavi sodno varstvo odpoklicanega in se dotakne problema drobitve sodnih pristojnosti, ki so posledica prenehanja več pravnih razmerij, v katera vstopi član uprave.
Keywords: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa nadzornega sveta, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 2604; Downloads: 474
Full text (1002,55 KB) |
3. Ukinitev državnega organa kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitviSuzana Kramberger, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava prenehanje pogodbe o zaposlitvi državnim javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, s poudarkom na prenehanju pogodbe zaradi ukinitve državnega organa po drugem odstavku 153. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Glede na posebno ureditev po ZJU, da javnemu uslužbencu lahko preneha pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa in se pri tem uporabljajo določbe, ki veljajo za prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je obravnavana tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz poslovnega razloga, kot enem od razlogov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Temeljiteje je proučevan javnofinančni razlog odpovedi, ki ga navedeni zakon razvršča med poslovni razlog odpovedi.
Kljub temu, da se je glede načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi položaj javnih uslužbencev po noveli ZJU iz leta 2005 zelo približal položaju delavcev v zasebnem sektorju, še vedno velja prepričanje, da je stopnja varnosti zaposlenih v javnem sektorju višja od stopnje varnosti zaposlenih v zasebnem sektorju. Iz podatkov v magistrski nalogi izhaja, da je število odpovedi iz poslovnega razloga s strani delodajalca v zasebnem sektorju višje kot v javnem sektorju.
V magistrski nalogi so tudi razdelane razlike med »ukinitvijo organa« ter med »prenosom nalog«, kjer ne pride do prenehanj pogodb o zaposlitvi. Proučevano je, ali je institut prenosa nalog podoben institutu spremembe delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v zvezi s tem tudi sodna praksa Sodišča EU in sodišč v Sloveniji.
Do neke mere drugačna ureditev se zaradi narave in področja dela javnih uslužbencev ohranja tudi v madžarskem sistemu, s katerim se primerja ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa.
Keywords: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ukinitev državnega organa, javni uslužbenec, poslovni in javnofinančni razlog, javni in zasebni sektor.
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 1415; Downloads: 167
Full text (2,52 MB) |
4. IZBIRA PRESEŽNIH DELAVCEV V PRIMERU INDIVIDUALNIH IN KOLEKTIVNIH ODPUSTOVJana Vukobrat, 2015, undergraduate thesis Abstract: V časih, ko si podjetja še vedno niso opomogla od finančne krize oziroma jo še vedno občutijo in v časih vse večjega tehnološkega napredka, pri čemer je v proizvodnji potrebnih vse manj delavcev, saj njihovo delo opravljajo stroji, se vse več delodajalcev sooča z dejstvom presežnih delavcev, ki so jim zaradi ekonomskih, tehnoloških, strukturnih ali organizacijskih razlogov primorani odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem lahko gre bodisi za kolektivne odpuste bodisi za individualne odpuste. Pri izbiri presežnih delavcev je delodajalec v primeru kolektivnih odpustov dolžan uporabiti kriterije za njihovo določanje. Predlaga jih delodajalec in se o njih posvetuje s sindikati pri delodajalcu. Če so kriteriji določeni v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, veljajo le-ti. Tudi v tem primeru pa jih lahko oblikuje delodajalec sam, a mora za njihovo uporabo pridobiti soglasje sindikata pri delodajalcu. Na ta način se lahko uporabijo delodajalčevi kriteriji namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe, ki bi jih sicer bil delodajalec dolžan uporabiti. Na drugi strani pa delodajalec pri individualnih odpustih oziroma manjši delodajalec ni zavezan k uporabi kriterijev, a se s tem lahko izogne morebitnim kasnejšim sporom glede domnevne diskriminatorne izbire delavcev. Kljub temu pa mora biti pri svoji izbiri objektiven. Delodajalec mora tako pri izbiri delavcev najprej upoštevati prepoved diskriminacije, neutemeljene odpovedne razloge (npr. članstvo v sindikatu, odsotnost z dela zaradi bolezni …) ter kategorije oseb, ki pod določenimi pogoji uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Šele po tem lahko sestavi listo presežnih delavcev ter na koncu (z uporabo kriterijev) izbere tiste delavce, ki jim bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Keywords: kriteriji za določitev presežnih delavcev, individualni odpust, kolektivni odpust, manjši delodajalec, poslovni razlog, prepoved diskriminacije
Published in DKUM: 08.06.2015; Views: 1748; Downloads: 202
Full text (487,18 KB) |
5. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVUTadeja Krajnc, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in nemškem pravu. Slovensko delovno pravo je urejeno v enotnem zakonu, medtem pa je nemško urejeno v različnih zakonih.
Slovenska ureditev za odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva utemeljenost poslovnega razloga, ki se nanaša na prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov. Preden delodajalec poda individualno odpoved, mora o tem obvestiti delavca in sindikat v primeru, če delavec tako zahteva. Preveriti mora tudi možnost odpovedi s ponudbo nove, kar pa ne velja za manjše delodajalce. Slovensko pravo v postopku kolektivnih odpuščanj zahteva obveščanje in posvetovanje s sindikati in obveščanje zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan izdelati tudi program razreševanja presežnih delavcev in pridobiti soglasje sveta delavcev, če se delodajalčeve odločitve nanašajo na odpuščanje večjega števila delavcev. Po slovenskem pravu je zagotovljeno varstvo pred odpovejo določenim kategorijam delavcem, in sicer delavskim predstavnikom, starejšim delavcem, staršem in invalidom.
Socialna upravičenost v okviru poslovnega razloga je v nemškem pravu povezana z nujnimi poslovnimi potrebami, ki se pojavijo v podjetju. To po sodni praksi predstavlja primere, ki so prav tako povezani z ekonomski, organizacijskimi razlogi ipd. Socialna upravičenost odpovedi se nadalje nanaša na to, da v podjetju ni možnosti nadaljnje zaposlitve in da je delavec na podlagi socialne izbire tisti, ki ga bo doletela odpoved. Po nemški ureditvi pri odpuščanju večjega števila delavcev obstaja obveznost obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev in obveznost obveščanja urada za delo. V primeru sprememb v obratu se delodajalčeva obveznost nanaša na sprejetje sporazuma o uskladitvi interesov glede načrtovanih sprememb v obratu in sporazuma o socialnem načrtu. V nemškem pravu imajo posebno varstvo pred odpovedjo predstavniki delavcev, starši in invalidi.
Keywords: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poslovni razlog, individualni odpusti, kolektivni odpusti, nemško pravo
Published in DKUM: 24.04.2013; Views: 4009; Downloads: 663
Full text (1,10 MB) |
6. PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU STEČAJA DELODAJALCASvetlana Grilc, 2010, undergraduate thesis Abstract: Nastop insolventnosti ter uvedba stečajnega postopka posledično privede do odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem, katerih delo postane nepotrebno. Gre za posebne primere odpovedi iz poslovnega razloga. Takšen način prenehanja delovnega razmerja je dandanes še preveč aktualen pojav, saj se podjetja srečujejo z nelikvidnostjo in gre za specifično situacijo, v kateri je pravočasno in pravilno izplačilo plač delavcem še posebej ogroženo.
Prvi del diplomskega dela je namenjen opredelitvi pojma insolventnosti, opisom osnovnih značilnosti stečajnega postopka kot instituta stečajnega prava, ter opredelitvi posebnosti same odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, kot odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V drugem delu diplomske naloge pa je izpostavljeno varstvo terjatev delavcev v stečajnem postopku, kot ga zagotavljata Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem sladu Republike Slovenije. Terjatve delavcev predstavljajo predvsem neizplačane plače, odpravnine, nadomestila za neizrabljeni dopust, ipd. Za takšne položaje, dejanska stanja, ko delavec nastopa kot upnik, je potrebna posebna varstvena pravna ureditev, ki upošteva specifičnost položaja delavca ne le kot upnika, enakovrednega drugim upnikom, temveč je vključen tudi socialni vidik. V težavnem obdobju, v katerem se je znašlo gospodarstvo, je potrebno delavcem zagotoviti določeno stopnjo varstva zaposlitve, predvsem pa jih seznaniti s pravnimi možnostmi.
V želji, da zaobjamem problematiko na način, ki ponuja vpogled nad celotnim postopkom, ki se v težavnih situacijah odvije pred očmi delavca, bom opisala še vlogo Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Keywords: postopki zaradi insolventnosti, stečaj, poslovni razlog, odpoved pogodbe o zaposlitvi, varstvo terjatev delavca.
Published in DKUM: 31.05.2010; Views: 4340; Downloads: 455
Full text (432,23 KB) |
