1. Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in ZDAAnej Krajnc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poglobili smo se v različne sloge vodenja tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Spoznali smo nove informacije o različnih pristopih k vodenju, komunikaciji in motivaciji zaposlenih. Prav tako smo natančno preučili in primerjali kulturi obeh držav, vključno z njihovimi poslovnimi običaji.
Naše ugotovitve nakazujejo, da so ZDA in Slovenija v številnih pogledih podobni, vendar obstajajo tudi nekatere razlike. Na primer, opazili smo različne sloge vodenja, pri čemer je avtokratski stil vodenja bolj razširjen v Sloveniji, medtem ko so v ZDA bolj naklonjeni demokratičnemu pristopu. Razlike se kažejo tudi v načinu komunikacije, kjer je v ZDA poudarek na učinkoviti komunikaciji za dosego ciljev, medtem ko je v Sloveniji več poudarka na osebnem vidiku komunikacije.
Ameriška podjetja se bolj osredotočajo na prilagajanje motivacijskih sistemov posameznim potrebam zaposlenih in spodbujajo večjo individualizacijo, medtem ko so v Sloveniji motivacijski sistemi pogosteje usmerjeni na splošne standarde in pravila. Organizacijska kultura v ZDA je bolj odprta, inovativna in agilna v primerjavi s slovenskimi podjetji, ki so pogosto bolj hierarhična in tradicionalna.
Glede poslovnih običajev je opaziti, da so urejena poslovna oblačila prisotna v obeh državah, vendar še vedno obstajajo razlike v načinu pozdravljanja in uporabi imen ter vikanju in tikanju.
Naša manjša velikost nas ločuje od dosežkov, ki jih vidimo v večjih državah. Za doseganje večje konkurenčnosti bi morali povečati inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in globalno prisotnost. Čeprav je to izzivno, že majhni koraki lahko pripomorejo k večjemu uspehu in prepoznavnosti.
V naši nalogi smo dodali tudi tabelo za primerjavo, ki zajema vse teoretično obravnavane vidike. Ta tabela bi lahko bila koristna za vsakogar, ki se pripravlja na poslovno pot v ZDA, saj lahko iz nje izve, kaj pričakovati na tistem trgu. Čeprav smo si podobni, je priprava na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji ključna za uspeh.
Keywords: Stili vodenja, Slovenija, ZDA, moč, odgovornost, komuniciranje, motiviranje, kultura, poslovni običaji, poslovni bonton.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 156; Downloads: 37
 Full text (578,33 KB) |
2. Stil vodenja, poslovno komuniciranje in običaji na Japonskem in v SlovenijiMagdalene Palushaj, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo opisali razlikovanje med slovensko in japonsko kulturo in običaji na področju vodenja podjetij, komuniciranja in poslovnih običajih. Izpostavimo lahko kar nekaj značilnosti, po katerih se Japonska in Slovenija pomembno razlikujeta, npr. po kulturi in vrednotah. Zato v Sloveniji vodijo podjetniki svoja podjetja na drugačen način, kot na Japonskem. Pomembno je, da so vsa podjetja po svetu, predvsem pa slovenska podjetja, seznanjena s tem, kako ključnega pomena je poznavanje ostalih kultur pri poslovanju, saj se tako lahko izognemo neprijetnim situacijam. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje osnovnih pojmov vodenja, komuniciranja in poslovnih običajev ter njihovih pomembnosti. Osrednji del diplomskega dela temelji na opredeljevanju osnovnih značilnosti Japonske in Slovenije. Najprej sta posamezno predstavljeni obe državi, kasneje sledi predstavitev stilov vodenja, načinov vodenja, nekaj podatkov je namenjenih tudi odnosom med sodelavci, vodji, poslovnimi običaji, kot so oblačila, darila, sestanki, rokovanje, itd. Dotaknemo se tudi značilnosti skupinskega dela v obeh izbranih državah. Opisana je komunikacija v Sloveniji in na Japonskem. V tretjem delu diplomskega dela smo se na podlagi primerjav odločili prikazati razlike med Japonsko in Slovenijo. Iz primerjav je razvidno, da morda res ne bi bilo slabo, če bi pred sodelovanjem bili seznanjeni z drugačnim delovanjem držav, s katerimi delamo. Za Slovenijo bi lahko rekli, da je bolj individualistična, to pomeni, da postavlja posameznika v ospredje in njegovi interesi tako prevladajo nad skupino. Medtem ko je za Japonsko znano, da je precej kolektivistična država, je skupinsko usmerjena, kar pomeni, da odločitve raje sprejemajo kot neka homogena skupina. Vodenje se na vzhodu v primerjavi s Slovenijo pomembno razlikuje. Dotaknemo se poslovnih običajev, ki se vidno razlikujejo od naših. V Sloveniji imamo bolj blage poslovne običaje, na Japonskem se striktno držijo predpisanih poslovnih navad in so zelo užaljeni, če le-ti niso upoštevani. Nazadnje smo opisali tudi predlog za prakso, ki bi mnogim slovenskim podjetjem pomagal k uspešnejšemu poslovanju. Izpostavili smo določene predloge, kot so razni tečaji, izobraževanja, obisk podjetij v tujih državah in prav tako pojasnili, zakaj je pomembno poznavanje kulture za poslovanje s tujimi državami. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo skozi diplomsko delo naleteli.
Keywords: Japonska, Slovenija, stil vodenja, komuniciranje, poslovni običaji
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 1286; Downloads: 351
Full text (1016,50 KB) |
3. Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji : magistrsko deloThomas Robnik, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji obravnava posamezne omejitve pravic iz znamke, v zvezi s katerimi je nova zakonodaja EU prinesla nekatere novosti in spremembe. Napravljena je konkretna primerjava določb Direktive 2015/2436 in novele ZIL-1E, ki je Direktivo 2015/2436 prenesla v slovenski pravni red. Poleg splošnih omejitev (uporaba imena ali naslova, deskriptivna uporaba, referenčna uporaba in uporaba pravice, ki velja le na določenem območju), so predmet analize magistrskega dela še nekatere specialne omejitve, kot so dobroverna prejšnja uporaba po ZIL-1, omejitev kot posledica privolitve in omejitve pravic iz kolektivne in certifikacijske znamke. V okviru določenih omejitev je nova zakonodaja posegla v sodno prakso Sodišča EU. Očiten primer se kaže pri omejitvi glede uporabe imena ali naslova, ki je bila s prenovljeno določbo usmerjena izključno na fizične osebe. Sodna praksa je pred tem dopuščala, da so se na omejitev lahko sklicevale tudi pravne osebe oziroma družbe in v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljale znamki enako firmo ali trgovinsko ime. Avtor ugotavlja, da izključitev družb iz te omejitve zagotavlja boljše razlikovanje med znamko in firmo oziroma trgovinskim imenom. Vendarle velja slednje le v omejenem obsegu, saj je položaj nekaterih družb ostal nespremenjen. To so predvsem tiste družbe, ki so trgovinska imena ali firme začele uporabljati pred registracijo znamke. Le-te imajo še zmeraj možnost obrambe v smislu omejitve pri uporabi imena ali naslova. Enako velja za firme samostojnih podjetnikov. Poleg tega se lahko po slovenskem pravu tretji, ki so določen znak začeli dobroverno uporabljati pred prijavo znamke, prav tako sklicujejo tudi na dodatno omejitev prejšnje dobroverne uporabe, ki je Direktiva 2015/2436 ne vsebuje. Nenazadnje pa večje razlikovanje omogoča izključitev omejitve za tiste družbe, ki so firme začele uporabljati po registraciji znamke in zagotovitev pravice do preprečitve registracije kasnejše znamke na podlagi neregistriranega prejšnjega znaka (firme) po novem relativnem razlogu za zavrnitev, ki ga je prenesla novela ZIL-1E. Avtor nadalje posebej izpostavlja primernost ureditve koeksistence dveh enakih znamk kot posledice privolitve imetnika prejšnje znamke k uporabi kasnejše. Z vidika potrošnika in zagotavljanja temeljne funkcije izvora takšen položaj zmeraj ni ustrezen, vendar je pri tem potrebno ločiti primere dvojne identičnosti in primere podobnosti. Kadar hkrati obstajata dve enaki znamki za enako blago ali storitve, se obstoj zmede pri potrošnikih predvideva in če se potrošniki ne bodo mogli zavedati razlik med njima, znamka ne bo zagotovila svoje funkcije izvora. V primeru podobnosti se zmeda ne predvideva, zato je zahtevano tehtanje pogoja ustvarjanja zmede v vsaki zadevi posebej.
Keywords: Direktiva 2015/2436, ZIL-1E, uporaba znamke, dobri poslovni običaji, gospodarski promet, dobra vera, firma, soobstoj znamk, funkcije znamke
Published in DKUM: 26.06.2020; Views: 1192; Downloads: 189
Full text (797,24 KB) |
4. ANALIZA SODNIH ODLOČITEV O (NEPOŠTENIH) SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJAPolona Podlesnik, 2017, master's thesis Abstract: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Keywords: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 2019; Downloads: 368
Full text (809,78 KB) |
5. VPLIV RELIGIJE IN POSLOVNIH OBIČAJEV NA PROCES POGAJANJ PRI IZVOZU OPREME ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJOAndrej Šlebnik, 2016, master's thesis Abstract: Namen naloge je bil predstaviti vpliv religije in poslovnih običajev na proces pogajanj pri izvozu opreme za živilsko industrijo. Vsak gospodarski subjekt – podobno kot tudi vsak posameznik – se v svojem življenju in delovanju sreča z različnimi kulturami in religijami. Vsaka izmed njih ima svoj edinstven vpliv na potek procesov v določeni družbi, državi, na celini ali pa kar svetu kot celoti. Nekatere religije imajo močnejši vpliv, spet druge manjšega, odvisno od kulturnih značilnosti, vzgoje, zgodovine, vrednot, načel itd.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kultura, religija, poslovni običaji, medkulturno komuniciranje, pogajanja, samooskrba s hrano, proizvodnja hrane, krščanstvo, islam, hinduizem
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1378; Downloads: 182
Full text (1,84 MB) |
6. VPLIV INDIJSKE KULTURE NA PROCES POGAJANJDaša Prevolšek, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju smo proučevali kako indijska kultura vpliva na proces pogajanj. Predstavili smo pojem kulture in njene sestavine ter glavne značilnosti. Prav tako pa smo definirali tudi pogajanja in podrobneje opisali sam pogajalski proces, pristope k pogajanju, strategije ter taktike pogajanj.
Spoznali smo, da mora biti vsak poslovnež, ki se pogaja s tujimi poslovneži oziroma s pripadniki drugih kultur, zelo dobro seznanjen s kulturnimi razlikami. Dobro mora poznati poslovni bonton in običaje tuje kulture, saj le tako lahko uspešno posluje. Za uspešen sporazum pri mednarodnih pogajanjih je upoštevanje kulturnih razlik torej bistvenega pomena.
V indijskem poslovnem svetu managerji in ostali poslovneži velik pomen pripisujejo nenapisanim pravilom. Spoštovanje do kulture in do drug drugega izražajo predvsem z neverbalnim komuniciranjem – s kretnjami, mimiko obraza, govorico telesa, s pogledom, z dotiki, z izgledom in obleko.
V zadnjem delu smo zato predstavili dejanski vpliv indijske kulture na pogajanja in podrobneje opisali poslovne indijske običaje. Prikazali smo kako potekajo poslovna srečanja, poslovne večerje ali kosila ter s kakšnimi darili lahko obdarujemo indijske poslovneže. Spoznali smo, da so Indijci zelo natančni in točni ter, da se držijo obljub in dogovorov. Pogajanja v Indiji so glasna in intenzivna, na odločitve pa pogosto vplivajo odnosi in čustva.
Keywords: kultura, pogajanja, pogajalske strategije, Indija, indijska kultura, poslovno komuniciranje, poslovni bonton, poslovni običaji, poslovni sestanki, sestavine kulture, mednarodno poslovanje
Published in DKUM: 16.10.2013; Views: 2757; Downloads: 290
Full text (555,40 KB) |
7. POGODBENA IN IZVENPOGODBENA RAZMERJA MSP-JEV PRI MEDNARODNIH POSLIHJure Vindiš, 2010, master's thesis/paper Abstract: Problem, katerega si bomo postavili v ospredje, je, kako so urejena pogodbena razmerja pri
mednarodnih poslih malih in srednje velikih podjetij. Skušali bomo ugotoviti, v kolikšni meri
so pogodbe pri poslovanju doma in mednarodni menjavi determinirane, in kateri so
mehanizmi, s katerimi se podjetja zavarujejo, da se pogodbeni partner drži pogodbe.
Osnovo za raziskovalna izhodišča bomo jemali iz študije iz leta 1963 z naslovom
Preliminarna študija izvenpogodbenih razmerij v poslu (ang. Non-contractualrelations in
business: A preliminarystudy), ki je bila objavljena v imenu prof. StewardaMacaulaya v reviji
American social review in je odprla vrsto debat, postavljenih na to temo, iz pravnega,
ekonomskega in sociološkega vidika.
Izvedli smo intervjuje s strokovnjaki v podjetjih. Povprašali smo odgovorne osebe
vslovenskih in nemških podjetjih o tem, kako so urejena pogodbena razmerja z njihovimi
poslovnimi partnerji, oziroma v kolikšni meri so urejena poslovna razmerja s pogodbami. S
predloženim vprašalnikom bomo povprašali eksperte v izbranih podjetjih. Vprašalnik bo
sestavljen iz treh delov. Prvi del se nanaša na globalno sliko proučevanega subjekta (osnovne
informacije o podjetju, delovno mesto intervjuvane osebe, uvod v tematiko), nato na stopnjo
planiranja vsebinskih vidikov menjalnih dogovorov v pogodbi s povezavo s praktični primeri,
izvrševanje obveznosti ali zakaj se pogodbeni strani držita pogodbe ter iz zaključka, kjer
bomo povprašali o morebitnih prognozah pri pogodbenih razmerjih. Med samim intervjujem
bomo iskali razlike pri poslovanju z domačimi poslovnimi partnerji in tujino. Izjave
posameznih intervjuvanih ekspertov so predstavljene v poglavju 5.
V poglavju 6 bomo prikazali model, katerega smo skonstruirali na podlagi proučene literature
in rezultatov raziskave. Model v bistvu prikazuje urejanje pogodbenih in izvenpogodbenih
poslovnih razmerij, kakor tudi mehanizmov sankcioniranja in dejavnikov od katerih je
odvisno.
Keywords: pogodba, pogodbeno razmerje, izvenpogodbeno, mednarodno
poslovanje, poslovni običaji, tožba, ugled, izvrševanje obveznosti, Macaulay
Published in DKUM: 10.05.2011; Views: 3710; Downloads: 215
Full text (1,34 MB) |
8. IZVOZNO TRŽENJE V ARABSKI KULTURI - PRIMER PODJETJA GORENJE D.D.Petra Kumer, 2009, undergraduate thesis Abstract: Poznavanje kulture, njenih sestavin, značilnosti in njenega vpliva na poslovanje, je bistvenega pomena pri obvladovanju kulturnih razlik. Kulture se med seboj razlikujejo, imajo svoje posebnosti in drugačnosti. Kulturne razlike so lahko skoraj nevidne, vendar obstajajo in so bistvene za določeno kulturo. Zato se mednarodno poslovanje bistveno razlikuje od poslovanja na domačem trgu.
Pri mednarodnem poslovanju je pomembno poznavanje poslovnih običajev, načina poslovnih pogajanj ter načina komuniciranja in tujih tržišč. Pri obvladovanju kulturnih razlik pa je bistveno poznavanje sestavin kulture in njenega vpliva na poslovanje.
V diplomskem delu je opredeljena kultura, opisane so sestavine in dimenzije kulture, opredeljena pa je tudi različnost kultur.
Tržnik, ki deluje na mednarodnem trgu, mora biti pripravljen in seznanjen s kulturnimi razlikami, če želi uspešno poslovati in se izogniti nepotrebnim napakam in spodrsljajem. Znati mora zgraditi dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na korektnih odnosih in spoštovanju, znati mora poslušati in razumeti poslovnega partnerja. Še posebej mora biti pozoren na elemente kulture, kot so jezik, religija, vrednote, običaji estetika, izobrazba, socialni sistem, politika.
Arabska kultura predstavlja visoko razvite kulture in civilizacije. Arabska kultura ni agresivna kultura in se ravna po načelih islama, zato je pri poslovanju z arabskimi državami potrebno upoštevati različno razumevanje poslovnih konceptov. Vodilo islamskega poslovanja sta pravičnost in legitimnost. Poslovanje in poslovno obnašanje predpisuje Koran, muslimani pa verjamejo, da vso lastništvo pripada bogu Alahu.
Gorenje d.d. je svoje poslovanje razširilo tudi na trge arabskih držav. Na te trge je vstopilo z ustanovitvijo hčerinskega podjetja oziroma predstavništva, Gorenje Gulf, v Dubaju. To obliko vstopa je izbralo zaradi lažjega vstopa in političnih razmer. Gorenje Gulf išče potencialne kupce na trgih arabskih držav in na teh trgih promovira blagovno znamko Gorenje.
Keywords: Ključne besede: Kultura, izvozno trženje, poslovni običaji in pogajanja, arabska kultura, Gorenje d.d..
Published in DKUM: 28.06.2010; Views: 3825; Downloads: 871
Full text (339,67 KB) |
9. VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V GOSPODARSKI PRAKSINikolina Gregurec, 2009, master's thesis Abstract: Hiter enostranski razvoj gospodarstva zasnovan na neoliberalnem modelu kapitalizma, negativni učinki globalizacije ter prisotna gospodarska in socialna kriza ponovno zbujajo upravičeni interes za etiko in moralo. Tehnološki napredek je dal človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi. Človeštvo se nahaja v moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom k razvoju družbe. V tržnem gospodarstvu gospodarske družbe uporabljajo različna pravila urejanja medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična, moralna in običajna pravila. V nalogi sem se osredotočila predvsem na vlogo morale in etike kot nadgradnje prava pri urejanju medsebojnih odnosov. Glede na to da v strokovni literaturi ni enotnega pojmovanja morale, etike ter prava, sem moralo pojmovala kot skupek vrednot, ki odražajo osebno in družbeno zavest ter opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj človeško in kaj nehumano. Na osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s katerimi ocenjuje človekovo ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale naj bi vsebovala želene idealne norme obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne od stopnje družbeno gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo. Pravo kot minimum morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja pravna varnost oziroma se varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega. Večjo kvaliteto življenja in odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na področju gospodarskih odnosov sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da se pri zasledovanju istega cilja dopolnjujeta. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji gospodarskega razvoja ko prihaja do večje delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo od splošno družbenih. Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma družbene zavesti je usmerjena na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel humanizma in moralnih vrednot. Poslovna etika naj bi izražala želeno idealno stanje na področju stvarnega poslovanja z vidika najvišjih standardov poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna etika je v današnjem času globalizacije in internacionalizacije gospodarskih odnosov nujni temelj urejanja ali regulative poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti glede na to da so pravna pravila različna in predstavljajo minimum možnega urejanja. Poslovna etika se konkretizira preko etičnih kodeksov in priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo pomembno vlogo dobri poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne morale in pomemben element poslovne etike. Za kršitve dobrih poslovnih običajev in utrjevanje poslovne morale deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije Častno sodišče, ki izreka tudi ukrepe kršiteljem.
Keywords: etika, morala, družbena odgovornost, etični kodeksi, dobri poslovni običaji, pravo
Published in DKUM: 04.02.2010; Views: 11741; Downloads: 2681
Full text (869,50 KB) |
