| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 166
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Alenka Urnaut Ropoša, 2016, master's thesis

Abstract: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Keywords: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Published: 06.07.2016; Views: 1073; Downloads: 132
.pdf Full text (7,04 MB)

2.
FINANCIRANJE Z OBVEZNOSTMI DO DOBAVITELJEV KOT POLITIKA OBRATNEGA KAPITALA NA TRGU SLOVENIJE IN VELIKE BRITANIJE
Matic Kotnik, 2016, master's thesis

Abstract: S terminom financiranje z obveznostmi do dobaviteljev je obravnavana v magistrskem delu dinamika takšnega financiranja v Sloveniji in Veliki Britaniji v obdobju pred in med finančno krizo. Kadarkoli se plačilo ne opravi sočasno z dobavo blaga oz. opravljeno storitvijo dobavitelja, ta dobavitelj zagotavlja kupcu po definiciji posojilo. Takšen vir financiranja pomeni za podjetje cenejši in hitreje dostopen vir sredstev kot kakršnikoli drug zunanji vir financiranja. Namen magistrskega dela je bil potrditi ali zavrniti dve hipotezi. Kot prvo, da podjetja v času finančne krize hkrati podaljšujejo odlog plačila dobaviteljem in dajejo daljši odlog plačila svojim kupcem. Ter kot drugo, da podjetja, ki delujejo v panogah, ki so bolj podvržena finančni krizi, povečajo financiranje z obveznostmi do dobaviteljev bolj kot tista, ki delujejo v panogah, ki niso. Testiranje je bilo v obeh gospodarstvih opravljeno za panoge finančnega sektorja, gostinstva, kmetijstva, proizvodnje, trgovine in gradbeništva. Pri testiranju prve hipoteze smo agregatne računovodske izkaze posameznih panog v Sloveniji in Veliki Britaniji analizirali z metodo indeksov s stalno osnovo, verižnih indeksov, stopnjami rasti in statističnih koeficientov. Za vse panoge v Sloveniji smo prvo hipotezo dokazano zavrgli, kar pomeni, da podjetja v teh panogah niso hkrati podaljševala in dajala daljšega odloga plačila kupcem in dobaviteljev. Za panoge v Veliki Britaniji smo hipotezo ena zavrgli samo za panogi kmetijstva in finančnega sektorja, za vse preostale panoge pa smo dokazano hipotezo ena potrdili. Pri testiranju druge hipoteze smo dovzetnost posamezne panoge določili na osnovi kriterija upada števila zaposlenih in stopnje realne rasti posamezne panoge. Na osnovi izračuna vezanih in kvantilnih rangov smo določili mesto posamezne panoge glede na vzorec. Panoge, ki so se nahajale v zgornji polovici testiranega vzorca smo upoštevali kot bolj dovzetne. Pri testiranju druge hipoteze smo na ravni obeh gospodarstev, torej Slovenije in Velike Britanije uspeli potrditi drugo hipotezo. Kar pomeni, da so podjetja, ki delujejo v panogah, ki so bolj podvržene gospodarski krizi na območju Slovenije in Velike Britanije, povečale financiranje z obveznostmi do dobaviteljev.
Keywords: podjetje, financiranje, viri financiranja, poslovne finance, finančna sredstva, dobavitelji, obveznosti, stroški
Published: 27.05.2016; Views: 671; Downloads: 67
.pdf Full text (17,03 MB)

3.
INVESTICIJSKO BANČNIŠTVO V EVROPSKI UNIJI
Denis Kodba, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega seminarja podrobneje obravnava trg investicijskih storitev v Evropski Uniji. Evropske banke, ki se poleg komercialnih storitev ukvarjajo tudi z investicijskim bančništvom so urejene kot univerzalne banke. Te ponujajo široko paleto storitev, kot so upravljanje premoženja, svetovanje in posli z vrednostnimi papirji. Vse banke ne ponujajo istih storitev, tako poznamo več tipov investicijskih bank. Njihova vloga v finančnem sistemu je velikega pomena, zato jo spremlja močna regulacija. Bančništvo velja za precej kompleksno in dinamično industrijo, zato se je v skladu z razvojem finančnega sistema, spreminjala tudi regulativa. V analitični del so vključene tri večje evropske banke, ki se ukvarjajo z investicijskimi storitvami. Prikazane so spremembe količin prihodkov iz investicijskega bančništva in njihova struktura. Podatki so zajeti v obdobju med leti 2007 in 2014. To obdobje jasno prikazuje stanje pred in po gospodarski in finančni krizi. V času krize so se prihodki iz naslova investicijskega bančništva bistveno zmanjšali, hkrati se je spremenila tudi njihova struktura.
Keywords: investicijsko bančništvo, univerzalna banka, vrednostni papirji, poslovne finance, regulacija
Published: 23.11.2015; Views: 529; Downloads: 82
.pdf Full text (440,03 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica