| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, final research report

Abstract: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Keywords: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Published: 18.01.2017; Views: 647; Downloads: 100
.pdf Full text (1,93 MB)
This document has many files! More...

2.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Keywords: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Published: 25.10.2016; Views: 1693; Downloads: 241
.pdf Full text (824,44 KB)

3.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM ODJEMALCEV, NJIHOVO LOJALNOSTJO TER POSLOVNO USPEŠNOSTJO PODJETIJ NA TRGU MOBILNE TELEFONIJE V SLOVENIJI
Matej Glinšek, 2014, master's thesis

Abstract: Storitve v razvitih, modernih državah predstavljajo največji delež bruto družbenega proizvoda (BDP) posamezne države, njihov pomen pa še vedno raste. Eden izmed najbolj tipičnih predstavnikov razvijajočega se storitvenega sektorja je mobilna telefonija. Zaradi hitrega življenjskega tempa, mobilnosti med različnimi lokacijami itd. so tovrstne storitve zelo pridobile na pomenu, saj ljudem zelo olajšujejo vsakodnevna opravila in komunikacijo. Glavni namen raziskovalne naloge je ugotoviti odvisnost med zadovoljstvom odjemalcev, njihovo lojalnostjo in poslovno uspešnostjo podjetij na trgu mobilne telefonije v Sloveniji. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo za začetek naredili celovit pregled relevantne literature s tega področja. V nadaljevanju smo opisali temeljne značilnosti storitev, njihove kategorije in predvsem njihov pomen za gospodarstvo. Opisali smo tudi temeljne koncepte, ki se nanašajo na glavno raziskovalno vprašanje magistrskega dela; koncept kakovosti storitev, koncept zaznane vrednosti, koncept zadovoljstva, koncept lojalnosti odjemalcev, in poslovno uspešnost podjetij. Vse koncepte smo definirali in (kar je pomembno) prikazali, na kakšen način se lahko določen koncept meri. Empirični del je sestavljen iz osnovne analize trga ponudnikov storitev mobilne telefonije v Sloveniji, analize podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnih vprašalnikov, in testiranja hipotez. Pri analizi trga smo zbrali osnovne podatke o poslovanju podjetij, ugotovili pa smo tudi, da trg sestavljajo praktično trije večji ponudniki. Na podlagi zbranih podatkov smo izmerili konstrukte zadovoljstva in lojalnosti za posamezne ponudnike in celotni trg. Na podlagi ciljev magistrskega dela smo postavili 6 hipotez. Za njihovo analizo smo uporabili metodo ANOVA in regresijsko analizo. S testiranjem hipotez smo prišli do končnih ugotovitev. Med ponudniki storitev mobilne telefonije v Sloveniji obstajajo statistično značilne razlike v izmerjeni stopnji zadovoljstva njihovih odjemalcev, ne pa tudi pri lojalnosti. Pri določenih ponudnikih storitev mobilne telefonije zadovoljstvo odjemalcev vpliva na njihovo lojalnost, na splošno na trgu pa raven zadovoljstva odjemalcev ne vpliva na lojalnost odjemalcev. Ugotovili smo tudi, da raven lojalnosti odjemalcev vpliva na dobiček podjetij, raven lojalnosti pa prav tako vpliva na tržni delež podjetij na trgu mobilne telefonije v Sloveniji.
Keywords: storitve, mobilna telefonija, kakovost storitev, zadovoljstvo odjemalcev, zaznana vrednost, lojalnost odjemalcev, poslovna uspešnost podjetij, odvisnost med spremenljivkami.
Published: 14.11.2014; Views: 1097; Downloads: 183
.pdf Full text (2,44 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
ZAZNANA VREDNOST STORITEV V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH
Dino Markovinovič, 2011, final seminar paper

Abstract: Zaznana vrednost uporabnikov storitve je zelo pomembna pri izvajanju in izpopolnjevanju le-te s strani izvajalca. Brez raziskave s katero ugotovimo kako uporabniki zaznavajo našo storitev ne moremo dolgorocno poslovati. Saj se moramo nenehno prilagajat uporabnikom, saj se ti spreminjajo s casom ravno tako pa njihove potrebe in želje. Potrebno je razumeti naše uporabnike. Posredovanje storitev, ter skrb za kakovost storitev sta pomembni vrednosti za uporabnika storitev knjižnice. Dostaviti vrednost za odjemalce je pomembnejša strategija vse storitvenih dejavnosti. V primeru knjižnice Ekonomsko-poslovne fakultete sklepam, da uporabnikom ambient, lokacija knjižnice ter dostop do elektronskih virov podatkov oziroma gradiv pomeni realtivno veliko. Zaposleni v knjižnici morajo namrec storitve knjižnice posredovati na drugacen nacin, kot pa so jih pred 30 leti. Knjižnice imajo druge vrste uporabnikov, mlajše generacije, ki so informatizacijsko bolj napredne od starejših, ki jih je ta tehnologija na nek nacin obšla. Zato je pomembno prilagoditi ponujene storitve tem generacijam. Uporabniki knjižnice so postali zahtevnejši kot so bili v preteklosti. Zaznana vrednost knjižnice Ekonomsko-poslovne fakultete je v povprecju visoka, vendar to ne pomeni, da lahko zaposleni prenehajo s svojimi aktivnostmi pri posredovanju vecje zaznavne vrednosti svojim uporabnikom.
Keywords: zaznana vrednost, knjižnica, ekonomsko-poslovna fakulteta, zaznana kakovost, modeli merjenja, zadovoljstvo
Published: 22.11.2011; Views: 1389; Downloads: 196
.pdf Full text (1007,13 KB)

10.
MANAGEMENT IT STORITEV S PRIPOROČILI ITIL V TELEKOMUNIKACIJSKEM PODJETJU
Mitja Kopina, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Informacije so vedno pomenile pomemben vir prednosti v življenju ljudi. Podjetja pa so pravzaprav organizacije, kjer je pomen informacij za uspešno in učinkovito delo v današnjem času največji. Informacije ne odločajo le o uspešnosti, možnostih nadaljnjega razvoja ampak tudi o njihovem obstoju. Velike zahteve in velika količina informacij ter s tem povezan velik tehnološki napredek povečuje odvisnost poslovanja podjetja od informacijske tehnologije. V storitveni dejavnosti, kamor lahko pripišemo tudi IT, je znanje ključni element kvalitetnih storitev, pa tudi hitrega odločanja. Kako upravljamo s tovrstnim znanjem se pozna na vseh področjih organizacije. Storitvena dejavnost področja IT-ja, se počasi vse bolj usmerja k stranki, zagotavljanju pravih storitev, pravim odjemalcev v pravem času in za pravi denar. S strani uporabnikov pa se povečuje razumevanje IT-ja v ne več le kot »kup naprav in programov«, uporabniki IT dojemajo vse bolj le kot storitev. Za obvladovanje novih pristopov pa je potrebno tudi nekaj novega naučiti in ko to želimo, je verjetno ena najboljših pa tudi najstarejših metod učenje z vzgledom in ko iščemo vzgled, si poiščemo takega, ki to počne najbolje. Na IT področju je najpogosteje uporabljan skupek vzgledov strnjen v zbirko ITIL (Information Technology Infrastructure Library). Zbirka ITIL, je zbrala sklop napak in dobrih praks po načelu »zdrave pameti« in nam tako pomaga pri hitrejšem pridobivanju znanj, brez potrebe, da bi se učili na svojih bolečih napakah. V tem delu smo proučili celotni okvir priporočil dobre storitvene prakse ITIL in možnosti že obstoječih praktičnih primerov uporabe. Ob pregledno ugotovljenih elementih in možnostih uporabe pa smo preverjali možnosti in smiselnost uporabe okvirov v konkretnem primeru telekomunikacijskega podjetja. Praktično prikazani primer, podkrepljen s primeri dobre prakse je dober vzorec, kako lahko dobro prakso, v tem primeru priporočila IT dobre prakse prenesemo v realnost. Izbrani so nekateri ključni procesi, ki so skozi primer uporabe modela in izvedbo v praktičnem primeru podjetja tudi lahko vzorec za primer dobre prakse v podobnih podjetjih. Prikazana uvedba in uporaba priporočil v obravnavanem telekomunikacijskem podjetju se je izkazala za smiselno in logično izbiro, prinaša in doprinese k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju, zadovoljstvu strank in zaposlenih in hkrati povečuje tudi poslovno vrednost informacijskih storitev.
Keywords: ITIL, IT, IKT, management storitev, informacijski sistemi, informacijske storitve, dobra praksa, znanje, procesi, IKT, poslovna vrednost IT
Published: 30.06.2010; Views: 3411; Downloads: 683
.pdf Full text (4,88 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica