Search the digital library catalog

Abstract: V diplomi smo analizirali poslovanje treh slovenskih produkcijskih podjetij. Zanimalo nas je, kako uspešna so bila pri obvladovanju svojih finančnih virov, ustvarjanju dobička, ohranjanju plačilne sposobnosti in doseganju gospodarnosti, donosnosti in produktivnosti. Analizirali smo tudi vire financiranja zadnjih celovečernih filmov teh podjetij, s čimer smo želeli ugotoviti, kako sposobna so bila pri zagotavljanju financiranja teh filmov. Ugotovili smo, da so bili zadnji celovečerni filmi financirani z javnimi sredstvi, ki jih je v največjem deležu zagotavljal Slovenski filmski center. Ugotavljamo, da je v Sloveniji potrebno izboljšati pogoje za slovenski film, kar je nujno za krepitev produkcije in mednarodno širitev slovenskih filmov.
Keywords: slovenska filmska produkcijska podjetja, poslovna uspešnost, filmska industrija, viri financiranja, Slovenski filmski center
Published in DKUM: 15.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (747,03 KB)

Abstract: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Keywords: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Published in DKUM: 07.02.2025; Views: 0; Downloads: 64
Full text (1,31 MB)

Abstract: Temeljni računovodski izkazi predstavljajo informacije, ki jih organizacija pripravi kot končni rezultat. Te informacije nam predstavljajo izkaz stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov ter izkaz gibanja kapitala. Pripravljeni so na osnovi predpisov imenovanih Zakon o gospodarskih družbah, Slovenski računovodski standardi ter Mednarodni standardi računovodskega poročanja. Informacije, ki jih pripravimo s pomočjo računovodskih izkazov so ključnega pomena pri izbiri poslovanja z organizacijo. Razumevanje računovodskih izkazov je glavnega pomena, saj lahko le tako razumemo poslovanje organizacije. Razumevanje tako zahteva veliko znanja ter izkušenj. Izkazi pa niso namenjeni le poznavalcem računovodskih izkazov ampak tudi drugim zunanjim uporabnikom. Ti lahko do podatkov dostopajo preko tako imenovanega portala AJPES, kjer organizacije vsako poslovno leto objavijo letno poročilo. Iz vidika razumevanja izkazov so se oblikovale tako imenovane metafore ali prispodobe, s pomočjo katerih lahko na bolj enostaven način razložimo določen pomen nekega pojava. Gre za razlago besed tistim uporabnikom, ki niso tako vešči ali izobraženi na posameznem področju. Metafore so začeli raziskovati avtorji, ki imajo velikokrat tudi svoj pogled na določena stališča. Njihov namen je iskanje metafor, ki se pojavijo pri sestankih ali razpravah, v samih računovodskih izkazih in podobno. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali uporabo metafor v računovodskih izkazih, s pomočjo anketnega vprašalnika. V vzorcu je bilo 69 udeležencev, ki smo jih naključno izbrali s pomočjo spleta. V raziskavi so sodelovali predvsem pripravljavci računovodskih izkazov. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se večina anketiranih v svoji karieri ni srečala s simbolom, metaforo ali prispodobo. Prav tako smo ugotovili, da o posamezni metafori ali simbolu pravilno sklepajo glede na povezanost z računovodskim izkazi.
Keywords: računovodski izkazi, bilanca stanja, poslovna uspešnost, denarna uspešnost, metafore
Published in DKUM: 28.06.2023; Views: 487; Downloads: 154
Full text (2,92 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali stanje ravnanja in razvoja talentiranih posameznikov v izbranem podjetju. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo s pregledom strokovne literature prikazali teoretična izhodišča na področju ravnanja s talenti. Z metodo deskripcije smo opisali dejstva, jih v nadaljevanju povzeli ter različna mnenja avtorjev med sabo tudi primerjali. V nadaljevanju smo z vsakim prepoznanim talentom izvedli vedenjski intervju, s katerim smo pridobili informacije o stališčih, željah in potrebah posameznikov. Rezultate intervjujev smo nato strnili in na podlagi izsledkov oblikovali model za ravnanje s talenti v podjetju X ter izbranemu podjetju ponudili nasvete pri ravnanju s talenti. Naša želja je, da bi podani predlogi predstavljali doprinos k boljšemu poslovanju podjetja X – k prepoznavnosti, krepitvi blagovne znamke, inovativnosti, kreativnosti in splošni delovni učinkovitosti. Rezultati empiričnega dela so pokazali, da je večina talentiranih posameznikov dobila občutek dobrodošlosti ob nastopu dela, nato pa jih je bila večina prepuščena samim sebi. Le trije zaposleni so bili zadovoljni s programom organizacijskega uglaševanja, saj jim je bil dodeljen mentor. Ostali pa so v nadaljevanju proces uvajanja označili kot nesistematičen in prehiter. Nekaj intervjuvancev meni, da so deležni premalo informacij glede na področje dela, ki ga opravljajo. Pomanjkanje informacij vpliva tudi na njihovo uspešnost pri delu. To vpliva tudi na komunikacijo s strankami. Isti sogovorniki so izpostavili tudi nezadovoljstvo glede pridobivanja povratnih informacij o pričakovanjih in željah glede njihovega dela. Nihče izmed njih nima postavljenih osebnih kariernih ciljev niti ne prejemajo povratnih informacij. Ugotovili smo, da je za večino intervjuvancev področje osebne blagovne znamke in blagovne znamke delodajalca precej nepoznano. Rezultati so kljub temu pokazali, da podjetje posameznikom ne nudi pomoči pri strateškem razvoju osebne blagovne znamke oziroma se ne zaveda niti lastne blagovne znamke. Podjetju svetujemo, da s ciljem zadržanja talentiranih posameznikov sledi predlaganemu modelu ravnanja s talenti in prične tako z gradnjo blagovne znamke delodajalca kot ustvarjanjem blagovnih znamk talentiranih posameznikov, ki predstavljajo tako obraz kot konkurenčno prednost podjetja.
Keywords: talent, upravljanje talentov, poslovna uspešnost, mentorstvo, osebna blagovna znamka
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 791; Downloads: 10
Full text (1,58 MB)

Abstract: V današnjem času, ko je med nami pristna epidemija Covida-19, je zelo zanimivo spremljati razvoj franšizinga že od samega začetke epidemije. Od začetke epidemija Covida-19 je opazno, da podjetja niso samo negativno vplivala na gospodarstvo, temveč tudi pozitivno, saj je bilo njihovo poslovanje uspešnejše v primerjavi s časom pred pričetkom epidemije. Prineslo je velike spremembe, zraven drugih podjetij v panogi so se uspeli organizirati in sodelovati z državo glede upoštevanja ukrepov. Na podlagi tega so v svoje poslovanje vključevali dostavo hrane na dom, možnosti Drive-thru in Personal-thru. To je pretežno uspelo McDonald´su, ki se je v svojem okolju odlično znašel. Ostala podjetja so tudi sledila situaciji in uvedla dostavo na dom, nekatera preko podjetij E-hrana in Wolt, nekateri pa v lastni režiji. To jim je omogočalo vir preživetja, kljub temu, da je Covid-19 močno vplival na število delovnega kadra v podjetjih. Veliko ljudi so bila podjetja primorana dati na čakanje, kar je vplivalo brezposelnost v državi, ki se je močno povečalo. Zraven tega je epidemija pustila zelo velik pečat pri določanju cen produktov. V času krize so se cene zaradi premalo povpraševanja od začetka povečale. Kasneje, ko so se ukrepi nekoliko sprostili, pa se je povpraševanje po tej vrsti hrano močno povečalo. S tem so se cene nekoliko zmanjšale, pretežno pa so ostale iste, kot so jih imeli določene pred epidemijo. Če pogledamo na primer McDonald´s, so zraven ponudbe še ponudbo podkrepili z McPresenečenjem, ki so ga stranke dobile ob nakupu obroka nad 10€, kar je prineslo še večje povpraševanje po produktih in posledično se pozna tudi pri dnevno ustvarjenem prometu, ki pomembno vpliva na ustvarjen dobiček podjetja, kar se je odločilno pokazalo v izkazu poslovne uspešnosti podjetja. Podobno je bilo pri ostalih podjetjih, ki so na račun dostave hrane na dom tudi uspeli dvigniti svoj dnevno ustvarjen promet, ki se je izkazalo kot pozitivno. Dokaz za to sta kar dva podjetja, ki sta pred epidemijo ustvarila minus, v času epidemije pa nekako uspela ustvariti dobiček, zaradi česar sem bil zelo presenečen.
Keywords: Franšizing, franšiza, McDonald´s, Burger King, Subway, KFC, poslovna uspešnost, določanje cen, cenovne strategije
Published in DKUM: 07.09.2021; Views: 958; Downloads: 83
Full text (1,20 MB)