| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 84
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Strategije pogajanj kot vodilo uspešnega delovanja organizacije
Matej Urbanč, 2023, master's thesis

Abstract: Pogajanja so neločljiv del našega vsakdana, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Nenehno se znajdemo v situacijah, kjer si želimo pridobiti nekaj, česar trenutno nimamo. Pogajanja predstavljajo ključno orodje za doseganje teh želenih ciljev. V življenju imamo različne interese, stališča in cilje, a so pogajanja tisti proces, ki omogočajo, da se te razlike premostijo z namenom osvojitve želenega stanja. Tudi v gospodarstvu se pogosto srečujemo z različnimi interesi med partnerji in organizacijami. Ta neskladja so v resnici gonilna sila napredka, saj spodbujajo iskanje rešitev in inovacij. Usklajevanje stališč je ključno za učinkovito delovanje in sodelovanje med organizacijami, saj omogoča, da se kljub razlikam dosežejo skupni cilji. Pogajanja so tako most med različnimi interesi in so ključna za doseganje uspeha tako na osebni kot tudi poslovni ravni, so pogoj za konkurenčno delovanje in uresničevanje poslanstva organizacij. Glavni namen pogajanj je doseči sklenitev dogovora, čeprav je pot do tega cilja pogosto zapletena in zahtevna. Ključnega pomena za uspeh pogajanj so pripravljenost in spretnosti pogajalcev ter način, kako se znajdejo v procesu pogajanj. Uspešni pogajalci se osredotočajo na svoje prednosti in hkrati znajo nadzirati svoja ravnanja, vztrajajo s potrpežljivostjo, iščejo kompromise in kreativne rešitve ter si prizadevajo premagovati razlike med udeleženci. V pogajalskem procesu imamo na voljo različne strategije in taktike, ki vplivajo na izid pogajanj. Izbor teh strategij je ključen, saj lahko odločilno vplivajo na končni rezultat. Pomembno je znati pravilno uporabiti različne pristope in prilagoditi svojo taktiko glede na posamezno situacijo in razpoloženje ter zahteve nasprotne strani. Poznavanje, kako in kdaj uporabiti določene metode, je ključno za doseganje optimalnih rezultatov in ciljev pogajanj. V magistrski nalogi smo predstavili namen in poglavitne značilnosti, cilje ter pristope k pogajanjem. Poudarili smo njihov pomen pri razreševanju konfliktnih situacij, ki nastanejo zaradi neskladnosti interesov pogajalcev. Dotaknili smo se komunikacijskih dimenzij pogajanj in opozorili na primerno izražanje stališč drugim sogovornikom ter izpostavili etična ravnanja na pogajanjih. V nadaljevanju smo se osredotočili na pogajalce kot udeležence pogajanj in izrazili pomembnost, da poznamo sebe kot pogajalca ter svoje prednosti in slabosti. Spoznali smo dejstvo, da se dobri pogajalci ne rodijo, temveč to postanejo s pomočjo vaj in izkušenj. Analizirali smo tudi izsledke raziskave, ki kažejo, da smo kot pogajalci preveč prepričani vase in pogosto nepotrpežljivi. Izkazali smo tudi pomembnost z zadovoljstvom in dobrim počutjem na delovnem mestu, kar motivira pogajalce k večji angažiranosti in učinkovitosti. V poglavju o pogajalskih strategijah in taktikah smo navedli vrste le-teh in njihove značilnosti ter uporabnost. Poudarili smo, kako ključno je izbirati pravilne strategije in taktike glede na okoliščine, v katerih potekajo pogajanja, z upoštevanjem naravnanosti drugih udeležencev. Poglobili smo se v analizo celotnega procesa pogajanj. Izpostavili smo ključnost priprav, izbiro ustreznih pogajalcev in zbiranje informacij o drugih udeležencih ter njihovih ciljih. Hkrati smo izrazili nujnost po določitvi lastnih ciljev in pripravo načrta za njihovo doseganje. V začetni fazi pogajanj se izrazi naša pripravljenost, ki jo je ključno podkrepiti s pravilnimi pristopi in ustvarjanjem primernega delovnega okolja ter ravnanj, ki omogočajo učinkovite razprave. Poudarili smo pomen zbliževanja stališč, ki je odločilen za doseganje končnega dogovora. Obravnavali smo tehnike zaključevanja pogajanj in izbire pravega momenta ter vrednotenje doseženega. Spoznali smo pogajanja v okviru socialnega dialoga med socialnimi partnerji na primeru kolektivnih pogajanj za sprejem Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti ter izvedli in analizirali intervju s karierno pogajalko teh pogajanj.
Keywords: poslovna pogajanja, udeleženci v pogajanjih, pogajalski proces, pogajalske strategije, komuniciranje v pogajanjih, sporazum
Published in DKUM: 23.11.2023; Views: 195; Downloads: 12
.pdf Full text (2,06 MB)

2.
Primerjava poslovnih pogajanj v Sloveniji in na Japonskem s študijo primera
Eva Gerold, 2023, master's thesis

Abstract: Vsak izmed nas je že slišal za besedo pogajanja. Vendar se večina sploh ne zaveda, za kako zahteven proces gre. Veljajo za eno izmed najbolj zapletenih oblik komuniciranja, pri kateri sodelujeta vsaj dve ali več strani. Gre namreč za proces iskanja skupnih interesov, sporazumov in dogovorov, s katerimi bi vse vpletene strani od pogajanj imele čim večji izkupiček. S pogajanji smo se srečali prav vsi. Kot otroci, ko smo starše skušali prepričati, da nam dovolijo sladkarijo ali ko smo na tržnici barantali za ceno zelenjave. Pogajanja se torej dogajajo v zasebnem in tudi poslovnem življenju, kjer smo se lahko znašli v situaciji, ko smo želeli nadrejenega prepričati za višjo plačo. Vendar so pogajanja vse prej kot enostavna. Še posebej zapletena pa so pogajanja v medkulturnem okolju. Ko se srečamo s tujimi poslovneži, nas lahko presneti, kako različna kultura, navade in običaji vplivajo na obnašanje ljudi pri poslovanju. S poznavanjem le-teh se pri poslovanju lahko izognemo morebitnim neprijetnim situacijam in nesoglasjem. Najprej smo definirali, kaj so poslovna pogajanja ter kako potekajo. Pri tem smo predstavili faze pogajanj in kako poteka podpis sporazuma. Zanimalo nas je, kdo je poslovni pogajalec in kakšne so njegove lastnosti. Predstavili smo tudi različne pogajalske stile, taktike in strategije pogajanj, ki jih lahko uporabimo. V naslednjem poglavju smo opredeli poslovna pogajanja v medkulturnem okolju, pri čemer smo ugotovili, da ljudje v današnjem času vedno več potujejo in obiskujejo lokacije, ki so bolj oddaljene, kot smo bili navajeni v preteklosti. Prav zato so mednarodni posli postali nekaj vsakdanjega. Opredelimo jiih lahko na enak način kot pogajanja. Razlikujejo se le v tem, da so pri mednarodnih pogajanjih stranke različnih narodnosti. V drugem delu smo predstavili Japonsko, ki velja za precej drugačno. Ugotovili smo, da gre za otroško državo, z glavnim mestom Tokio. Predstavili smo navade, običaje in kulturo Japonske. Posebej smo se posvetili pogajanjem na Japonskem, kjer smo opredelili značilnosti pogajanj ter kako pri njih potekajo poslovni sestanki. Ugotovili smo, da so Japonci precej zaprti ljudje, ki ne marajo izkazovati svojih občutkov v javnosti. Zelo spoštujejo hierarhijo v podjetju in so zelo skupinsko usmerjeni. Njihove navade in običaji pri poslovanju pa so precej drugačni od evropskih, zato je pred poslovnimi srečanji z njimi pomembno, da jih dobro preučimo. Zanimalo nas je tudi, kakšen je položaj žensk na poslovnem področju, pri čemer smo ugotovili, da so še vedno precej manj cenjene kot moški. Da bi njihovo poslovanje še bolje preučili, smo v nadaljevanju opravili intervju s poslovnežem Simonom Kupljenom, ki je zaposlen pri podjetju Sandvik. Gre za visokotehnološko podjetje, ki izdeluje orodje in opremo za pomoč pri rudarjenju in infrastrukturah. Pri svojem delu pa poslujejo tudi z Japonci. V tretjem delu smo podrobneje predstavili Slovenijo. Prav tako smo opredeli njene osnovne značilnosti. Torej gre za evropsko državo z glavnim mestom v Ljubljani. Podrobneje smo spoznali navade, običaje in kulturo prebivalcev. Zanimalo nas je tudi poslovanje in pogajanja v Sloveniji. Zato smo tudi tukaj preučevali, kako potekajo začetni kontakti in sestanki, na kakšen način komunicirajo, kaj je ključnega pomena pri pogajanjih in kako se poslovanje po navadi zaključi. Ugotovili smo, da so slovenski poslovneži predvsem individualisti, da se na poslovna pogajanja po navadi ne pripravijo tako dobro, kot bi bilo potrebno. V poslih pa je opaziti vedno več žensk, tudi na vodilnih položajih. Zanimalo nas je, kako potekajo poslovna pogajanja med slovenskimi poslovneži. Zato smo se odločili za intervju z Jernejem Okrogelnikom, ki je vodja nabave in prodaje v podjetju Okrogelnik d.o.o. Gre za podjetje, ki se ukvarja s prodaja elektro in gradbenega materiala v poslovalnici v Radljah ob Dravi. Predstavil nam je, kako se v njihovem podjetju pogajajo z drugimi slovenskimi podjetji.
Keywords: Mednarodno poslovanje, poslovna pogajanja, pogajalski proces, poslovni pogajalec, taktike pogajanj, Japonska, Slovenija, kultura.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 185; Downloads: 34
.pdf Full text (1,73 MB)

3.
Medkulturna poslovna pogajanja slovenskega podjetja s podjetji v Švici in na Kitajskem
Lucija Steinmann, 2023, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je s pomočjo intervjuja slovenskega podjetja spoznati bistvene podobnosti in razlike medkulturnih pogajanj Slovencev s pogajalci iz Švice in Kitajske, ter v kolikšni meri je slovensko podjetje seznanjeno s pogajalskim procesom v omenjenima državama. V uvodnem delu smo opredelili problem in spoznali, kaj nam le-ta predstavlja. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev poslovnih pogajanj, kakor tudi medkulturnih poslovnih pogajanj, ki so poglavitna za pisanje tega dela. Pridobili smo znanja o raznolikih tehnikah, taktikah, stilih in slogih, ki se dan danes uporabljajo pri medkulturnih pogajanjih. V empiričnem delu smo se lotili reševanja problema z strukturiranim intervjujem izbranega slovenskega podjetja, ki nam je bilo v pomoč pri ugotavljanju podobnosti in razlik v pogajalskih procesih Švice in Kitajske. Zraven tega smo na podlagi intervjuja izvedeli ali razumevanje medkulturnih razlik resnično pozitivno vpliva k dobrim poslovnim pogajanjem in kaj je temeljnega pomena za uspeh pri poslovnih pogajanjih. Po izvedbi intervjuja in vsesplošni analizi smo prišli do ugotovitve, da razumevanje medkulturnih razlik res vzpodbudno prispeva k dobrim poslovnim pogajanjem, kakor tudi, da je temeljnega pomena za uspeh pri poslovnih pogajanjih prav dobra priprava na le ta. Tako smo H1 in H2 potrdili, med tem ko smo H3 in H4 zavrnili, saj slovensko podjetje ni seznanjeno s pogajalskim procesom v Švici in na Kitajskem oz. vsaj ne dovolj.
Keywords: poslovna pogajanja, medkulturna poslovna pogajanja, primerjava, slovensko podjetje, Švica, Kitajska
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 161; Downloads: 12
.pdf Full text (1,74 MB)

4.
Medkulturna diverziteta in taktike poslovnih pogajanj na primeru izbranih držav
Nik Tominc, 2022, master's thesis

Abstract: V življenju nikoli ne dobimo tega kar hočemo, dobimo to, za kar smo se pripravljeni izpogajati. Nekaj moremo spremeniti, da bi dobili, kar si želimo. Najprej moramo vedeti, kaj si pravzaprav želimo – v nasprotnem primeru bomo izgubili. Pogajati se je treba popolnoma za vse. V našem interesu je, da razumemo interese drugih ljudi, kar pomeni da tisti, s katerim se pogajamo ni sovražnik ampak poslovni partner. V nasprotnem primeru je težko doseči to, kar želimo. Kulturno raznolika okolja so tista, ki ustvarjajo nove izzive v prepoznavanju, vzgajanju in raziskavi različnih kulturnih skupin. Medkulturna raznolikost nakazuje potrebo po poznavanju različnih družb. Družbe imajo različne vrednote in vplivajo na raznolike taktike pri poslovnih pogajanjih po svetu. Kulturne razlike na pogajanja vplivajo na način, kako ljudje pridobivajo zaupanje in kako delijo informacije. Pridobivanje informacij pri pogajanjih je ključno. Kako kulturne razlike vplivajo na poslovna pogajanja? Kakšni pogajalski slogi so komu bližje, glede na to na katerem kontinentu ali v kateri državi živi? Kakšni so običaji in vrednote ljudi po svetu? Odgovore na omenjena vprašanja zajema medkulturna diverziteta in taktike poslovnih pogajanj. V končni fazi na različne pogajalske strategije vpliva tudi starost, razgledanost in socialen status. Obstaja več glavnih področij, pri katerih pridejo razlike med kulturami najbolj do izraza. Formalni ali neformalni pristop. Direkten ali posreden stil komunikacije. Želja po zmagi pri pogajanju ali želja po kompromisu. Z vključevanjem emocij ali brez. Želja po dolgoročnem sodelovanju ali samo enkraten posel. Odločitve sprejete skupaj z ekipo ali jih sprejme vodja sam. Kulture lahko imajo temeljne razlike kar lahko vodi do nastanka stereotipov. Izzive v kulturni raznolikosti vidimo kot kulturne, rasne in etnične skupine znotraj družbe. Ti faktorji lahko vodijo do predsodkov, ki nakazujejo na pomanjkanje zavedanja in kulturne neobčutljivosti.
Keywords: Pogajalski proces, poslovna pogajanja, medkulturne razlike, pogajalske taktike
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 381; Downloads: 75
.pdf Full text (1,68 MB)

5.
Mednarodna pogajanja v podjetju engrotuš d.o.o.
Rebecca Trobas, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na opis in proces poslovnih pogajanj, na mednarodna poslovna pogajanja, kulturo ter njen vpliv na mednarodna poslovna pogajanja. Primerjali smo slovensko poslovno kulturo s kitajsko poslovno kulturo in opisali pogajanja na Kitajskem. Na podlagi preučene literature domačih in tujih virov smo se odločili, da prek intervjujev s pogajalci v podjetju ENGROTUŠ D. O. O. izvemo, kako se oni pogajajo na Kitajskem. Zanimalo nas je, kako potekajo mednarodna poslovna pogajanja, kakšen je praktično proces pogajanja, kako se nanj sploh pripravijo in kakšne so njihove pogajalske taktike ter slogi. Prek intervjujev, ki smo jih izvedli s pogajalci v podjetju ENGROTUŠ D. O. O., in z literaturo smo nato izpostavili dobre in slabe pogajalske sloge in taktike ter ponudili rešitve, kako bi lahko omenjeno podjetje svoja poslovna pogajanja še izboljšalo. Prav tako smo poskušali najti zanimive in ustvarjalne rešitve, kako izboljšati njihove pogajalske sloge. Rezultati v empiričnem delu magistrske naloge so pokazali, da intervjuvani slovenski pogajalci, zaposleni v podjetju ENGROTUŠ D. O. O., zelo dobro poznajo kitajsko mednarodno kulturo. Zelo dobro poznajo tudi proces pogajanj, ki ga spretno prilagajajo kitajski kulturi. Strategije, ki smo jih poiskali v literaturi in ki jih avtorji navajajo kot primerne za kitajsko pogajalsko kulturo, intervjuvani pogajalci le delno uporabljajo. Tudi pri pogajalskih taktikah se intervjuvani slovenski pogajalci ne držijo določenih smernic. Uporabljajo namreč premalo pogajalskih taktik, ki jih avtorji označujejo za uspešne na Kitajskem. Priporočila, ki smo jih dali podjetju, so tedenske videokonference, na katerih bi se pogajalci in delavci, ki skrbijo za mednarodne stike in delo, pogovarjali, izmenjali mnenja in ponudili pogajalcem pomoč. Predlagamo tudi učenje slovenskih pogajalcev strategij in tehnik za lažje in uspešnejše delo pri pogajanjih s kitajskimi poslovneži.
Keywords: ENGROTUŠ D.O.O, poslovna pogajanja, mednarodna poslovna pogajanja, pogajalski slogi in taktike
Published in DKUM: 14.04.2021; Views: 1128; Downloads: 137
.pdf Full text (720,36 KB)

6.
Poslovna pogajanja na primeru podjetja UNIOR d.d.
Saška Šegula, 2019, master's thesis

Abstract: Pogajanja so nepogrešljiv del človeškega življenja. Tako v družinskem kot v poslovnem življenju postajajo vedno bolj pomembna. Človek se pogaja od majhnih nog in vse do konca življenja. Ključna dejavnika pri pogajanjih sta usklajevanje različnih interesov in ciljev ter reševanje spornih točk. Temeljita priprava, vključevanje besedne in nebesedne komunikacije in iskanje koristnih informacij pomagajo pogajalcem do uspeha v vsaki fazi pogajanj ter pripomorejo k zadovoljivemu končnemu izidu za vse udeležence pogajanj. Uspešna pogajanja vključujejo pogajalce, ki si nenehno pridobivajo nova znanja in veščine. Pogajanja se med seboj razlikujejo glede na obravnavane teme, faze pogajanj pa so enake. Danes je največ pogajanj kolektivnih, kar pomeni, da sta udeležena dva pogajalca ali več. Pomembno je, da se med pogajalci ustvarijo pozitivna energija in dobri medosebni odnosi. K uspešnosti pogajanj pripomorejo tudi poslušanje, sposobnosti in kompetence posameznikov ter podajanje predlogov, ki spadajo v temo pogajanj. Pomembna je tudi izbira taktike in pogajalskega sloga, ki ga izbere pogajalec. Izbrano strategijo je treba upoštevati ves čas pogajanj. Meja med dobrim in slabim pogajalcem je velikokrat zelo tanka. Upoštevanje in sprejemanje kulturnih razlik je danes nujnost. Podjetja se vsakodnevno vključujejo v mednarodne posle, zato le stežka obstojijo na trgu, če ne razmišljajo na široko. Globalizacija je podjetjem pomagala, da so se začela lažje povezovati in združevati skupne interese, dobila pa so tudi dostop do svetovnega trga. Prilagodljivost, spoštovanje in upoštevanje kulturnega ozadja tujih pogajalcev, pripravljenost na nepredvidljive situacije ter vključevanje prevajalcev so dejavniki, ki morajo biti v ospredju. V magistrskem delu opredelimo ključne razlike poslovnega sveta med Mehiko in Nemčijo, ki se nanašajo na jezik, poslovne sestanke in zabave, pozdravljanje, naslavljanje, geste, oblačila in obdarovanje poslovnih partnerjev. Opredelimo ključne značilnosti poslovnih pogajanj in pogajalcev, izvedbo pogajanj, časovne okvirje, sprejemanje odločitev in pomen komunikacije v pogajalskem slogu mehiških in nemških pogajalcev. Proučimo tudi podjetje UNIOR, d. d., je začelo delovati leta 1919. V petdesetih letih je v podjetju postalo ključno utopno kovanje, proti koncu devetdesetih let pa so prešli v delniško družbo. Stremijo k odgovornosti, odličnosti, inovativnosti, največ pa delajo z avtomobilsko industrijo. Letos praznujejo 100 let obstoja. Ključne dejavnosti, s katerimi se podjetje trenutno ukvarja, so odkovki, ročno orodje in strojegradnja. V Mehiki in Nemčiji največkrat sodelujejo z industrijskimi podjetji. Mehiški in nemški pogajalci podjetje UNIOR, d. d., zelo cenijo in mu zaupajo. Vedno so deležni dobrih predlogov in argumentov. Mehiški pogajalci so ocenjeni kot družabni, manj natančni, klepetavi in vedno zamujajo, medtem ko so nemški pogajalci zadržani, mirni in taktni, zamud pa ne marajo.
Keywords: poslovna pogajanja, proces poslovnih pogajanj, kulturne razlike, Mehika, Nemčija
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 921; Downloads: 106
.pdf Full text (1,87 MB)

7.
Analiza značilnosti poslovnih pogajanj v Rusiji in na Japonskem
Martina Medved, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času so že večinoma vsa velika podjetja postala globalna. V želji po širjenju na tuje trge je postalo neizogibno, da poslujemo z drugačnimi kulturami od naše. Slednje se med seboj tako razlikujejo, da se skoraj ne da primerjati dveh držav, ki bi bile kulturno popolnoma enake. Zato so tudi pogajanja med različnimi kulturami vedno bolj zahtevna od tistih v domačem okolju. Pogajalci, ki želijo nastopati na tujih trgih, se morajo zavedati, da obstajajo velike kulturne razlike med narodi, zato se morajo pozanimati in poučiti o njihovih značilnostih ter posebnostih in se jim znati prilagajati. V diplomskem projektu raziskujemo, kaj je kultura in pomen poznavanja te ob vstopanju na tuje nepoznane trge. Osredotočamo se na dve državi, Rusijo in Japonsko, in podrobneje analiziramo njuno kulturo, poslovno kulturo ter pogajalski slog.
Keywords: mednarodno poslovanje, kultura, poslovna kultura, poslovna pogajanja, Rusija, Japonska
Published in DKUM: 29.11.2018; Views: 950; Downloads: 127
.pdf Full text (803,20 KB)

8.
Pogajalske strategije in taktike v izbranem podjetju X
Jure Puhar, 2018, master's thesis

Abstract: Pogajanja nas spremljajo od zgodnjega otroštva naprej in so del vsakdanjega življenja. Osnov pogajanj se naučimo že kot majhni otroci, ko se »pogajamo« za pozornost ali kakšno igračo. V šoli se z učitelji lahko pogajamo o boljši oceni, ko dokazujemo svoje znanje. Pri poslu pa je od naših pogajanj odvisno, koliko bomo zaslužili. Po poslovnih pogajanjih se ob pozitivnem izidu ustvari marža (razlika v ceni), ki omogoča nadaljnjo poslovanje in preživetje na trgu. Žal pa pri poslu skoraj nikoli ne dobimo tega, kar si zaslužimo, ampak to, kar smo si uspeli izpogajati s kupcem. Magistrsko delo je sestavljeno iz sedmih poglavij, rdeča nit tega dela so pogajalske strategije ter taktike. S pomočjo domače in tuje literature smo raziskali in predstavili teoretična izhodišča, ki smo jih podkrepili s poglobljenim intervjujem direktorja izbranega podjetja X. S tem smo teoretične osnove poslovnih pogajanj dobro nadgradili z realno sliko iz poslovne prakse, kjer smo odgovore direktorja podjetja X ustrezno analizirali. Predvsem nas je zanimalo, katere pogajalske strategije in taktike so uporabne pri pogajanjih v podjetju X. Podjetje X je mikro, komercialno in inženiring podjetje, ki je specializirano za pakiranje. Povzamemo lahko, da podjetje X stremi, tako s kupci (prodaja) kot proizvajalci (nabava), k združevalni strategiji in strateškemu partnerstvu, kjer je velika stopnja zaupanja. Tako se na dolgi rok pride do boljših nabavnih cen in posledično večje marže. Potrdimo lahko torej strategijo partnerstva, kjer gre za »win-win« situacijo obeh strani. Direktor nam je zaupal tudi svojo pogajalsko taktiko, kjer kupec naroči in potrdi ponudbo (navadno za večji projekt), zaradi česar lahko direktor nekoliko pritisne na proizvajalca, da lahko naročilo potrdi še isti dan, če se nabavna cena spusti na določeno raven. V nabavnem smislu pogajanj, s hišnimi proizvajalci, se pogajajo predvsem za čim boljšo tehnologijo opreme za kupca, medtem ko se pri pogajanjih s kupci navadno dogovarjajo glede končne cene. Temeljita priprava in cenovna kalkulacija sta ključni predpogoj za dober potek pogajanj. Bolj podrobne rezultate intervjuja smo analizirali v zaključnem delu (sklep).
Keywords: pogajanja, poslovna pogajanja, pogajalske strategije, pogajalske taktike in podjetje X.
Published in DKUM: 29.08.2018; Views: 1272; Downloads: 229
.pdf Full text (787,17 KB)

9.
Odškodninska odgovornost za nesklenitev pogodbe
Selmin Kičin, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Problematika odškodninske odgovornosti za nesklenitev pogodbe izpostavlja vprašanje, kakšne so obveznosti in pravice strank pred njeno sklenitvijo. Pomemben doprinos k sklenitvi pogodbe predstavljajo predhodna dogovarjanja, pripravljanja in sklepanje kompromisov, kar razumemo pod pojmom pogajanja. Zaradi samega namena pogajanj jih zakonodajalec ni uredil do te mere, da bi preveč omejeval želje in ravnanja strank preden sklenejo pravni posel. V Obligacijskem zakoniku (OZ) zasledimo le nekaj temeljnih določb, ki urejajo to področje. 20. člen OZ predstavlja vodilo pri razumevanju pogajanj in določa v katerih primerih stranka odgovarja za škodo. Poleg tega nas pri presoji ali morebiti gre za nepoštena pogajanja usmerjajo temeljna načela obligacijskega prava, tj. načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi povzročanja škode itd. Zakon sicer dopušča možnost odstopa od pogajanj brez sankcij, vendar zgolj takrat, ko so za to podani upravičeni razlogi. Med pogajanji mora torej vsaka stranka postopati tako, da drugi stranki ne povzroča škodo. V nasprotnem primeru pravila o odškodninski odgovornosti nepošteni stranki, ob zahtevku nasprotne stranke, nalagajo dolžnost povrnitve povzročene škode. Širši pogled na to problematiko, skupaj z odgovorom na vprašanje v zvezi z dokaznim bremenom glede posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, ponuja sodna praksa. Pogajanja pa niso edini institut vezan na fazo pred sklenitvijo pogodbe, saj zakon predvideva še nekaj sorodnih institutov, ki so si tako v razmerju do pogajanja kot tudi med seboj podobni, a se kljub temu v določenih lastnostih razlikujejo.
Keywords: culpa in contrahendo, načelo vestnosti in poštenja, pogajanja, nepoštena pogajanja, odstop od pogajanj, (ne)poslovna odškodninska odgovornost, dokazno breme.
Published in DKUM: 16.07.2018; Views: 2848; Downloads: 421
.pdf Full text (568,22 KB)

10.
Značilnosti in posebnosti poslovnih pogajanj na območju držav nekdanje Jugoslavije
Matevž Fak, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali dejavnike poslovnih pogajanj med partnerji iz Slovenije v odnosu s partnerji iz držav razpadle Jugoslavije. Opisani so dejavniki in karakteristike poslovnih pogajanj v splošnem pomenu, kot tudi vpliv dejavnikov kulture, ki se odražajo v sklopu mednarodnih poslovnih odnosov in pogajanj. Kulturna dejstva so temelj, na katerem slonijo poslovni odnosi, kadar se v procesu srečujejo poslovni partnerji iz različnih držav, kar pomeni, da moramo biti pozorni na razlike v komunikacijskem procesu, spoštovanju tuje kulture in njihovih navad, ponekod celo religije. Razlike med našimi in tujimi dejavniki kulture, oz. vsaj poznavanje in spoštovanje le-teh, so ključ za graditev in ohranjanje dolgoročnih poslovnih odnosov. Razlike so pravzaprav prisotne povsod, ne le na globalni ravni poslovanja, najdemo jih že tudi na lokalni ravni, saj so si podjetja, njihove usmeritve in cilji, drugačni. Potrebno se je prilagoditi drugim, če želimo doseči nekaj, kar nam predstavlja korist. Soočanje in osvajanje medkulturnih razlik nam pomaga pri razumevanju medkulturnih dimenzij, pri čemer se je potrebno zavedati, da se bomo tega učili skozi celotno življenje. Kultura je namreč širok spekter pojmov, družbenih norm in vrednot, da bi jih lahko popolnoma prevzeli in se z njimi popolnoma poistovetili. V magistrskem delu so zaradi tega razloga predstavljeni le določeni dejavniki in definicije. Teoretični del ob definicijah in opredelitvah poslovnih pogajanj in mednarodnih pogajanj vsebuje še predstavitev držav nekdanje Jugoslavije, v raziskovalnem delu pa smo povzeli še dejanske izkušnje respondentov poglobljenega intervjuja, ter pridobili pomembne informacije in smernice, ki bodo koristno predstavljene za druge poslovneže, ki že aktivno sodelujejo ali pa imajo namen v prihodnosti sodelovati s poslovnimi partnerji v raziskovani regiji. V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve, in sicer lahko zapišemo, da je za uspešna poslovna pogajanja z državami, ki so nekoč sestavljale mogočno Jugoslavijo, potrebno poznavanje oz. bolje rečeno spoštovanje njihove religije, ki je ponekod zelo izrazita, dejavnik, ki pa zagotavlja pristne in dolgoročne odnose z njimi, pa je faktor človečnosti. Odnosi namreč temeljijo na poznavanju ljudi na osebni in poslovni ravni, ki ju je potrebno usklajeno vzdrževati (tudi v času, kadar nismo v proaktivnem sodelovanju s partnerjem, je potrebno ohranjanje odnosa v obliki osebnega stika in poslovnih daril). Prav tako smo ugotovili tudi, da se način pogajanj iz držav nekdanje Jugoslavije ne razlikuje več močno od evropskega, saj aktivno stremijo evropskim standardom.
Keywords: poslovna pogajanja, medkulturna pogajanja, kultura, Jugoslavija
Published in DKUM: 04.07.2018; Views: 944; Downloads: 149
.pdf Full text (1020,56 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica