Search the digital library catalog

Abstract: Vsak izmed nas je že slišal za besedo pogajanja. Vendar se večina sploh ne zaveda, za kako zahteven proces gre. Veljajo za eno izmed najbolj zapletenih oblik komuniciranja, pri kateri sodelujeta vsaj dve ali več strani. Gre namreč za proces iskanja skupnih interesov, sporazumov in dogovorov, s katerimi bi vse vpletene strani od pogajanj imele čim večji izkupiček. S pogajanji smo se srečali prav vsi. Kot otroci, ko smo starše skušali prepričati, da nam dovolijo sladkarijo ali ko smo na tržnici barantali za ceno zelenjave. Pogajanja se torej dogajajo v zasebnem in tudi poslovnem življenju, kjer smo se lahko znašli v situaciji, ko smo želeli nadrejenega prepričati za višjo plačo. Vendar so pogajanja vse prej kot enostavna. Še posebej zapletena pa so pogajanja v medkulturnem okolju. Ko se srečamo s tujimi poslovneži, nas lahko presneti, kako različna kultura, navade in običaji vplivajo na obnašanje ljudi pri poslovanju. S poznavanjem le-teh se pri poslovanju lahko izognemo morebitnim neprijetnim situacijam in nesoglasjem. Najprej smo definirali, kaj so poslovna pogajanja ter kako potekajo. Pri tem smo predstavili faze pogajanj in kako poteka podpis sporazuma. Zanimalo nas je, kdo je poslovni pogajalec in kakšne so njegove lastnosti. Predstavili smo tudi različne pogajalske stile, taktike in strategije pogajanj, ki jih lahko uporabimo. V naslednjem poglavju smo opredeli poslovna pogajanja v medkulturnem okolju, pri čemer smo ugotovili, da ljudje v današnjem času vedno več potujejo in obiskujejo lokacije, ki so bolj oddaljene, kot smo bili navajeni v preteklosti. Prav zato so mednarodni posli postali nekaj vsakdanjega. Opredelimo jiih lahko na enak način kot pogajanja. Razlikujejo se le v tem, da so pri mednarodnih pogajanjih stranke različnih narodnosti. V drugem delu smo predstavili Japonsko, ki velja za precej drugačno. Ugotovili smo, da gre za otroško državo, z glavnim mestom Tokio. Predstavili smo navade, običaje in kulturo Japonske. Posebej smo se posvetili pogajanjem na Japonskem, kjer smo opredelili značilnosti pogajanj ter kako pri njih potekajo poslovni sestanki. Ugotovili smo, da so Japonci precej zaprti ljudje, ki ne marajo izkazovati svojih občutkov v javnosti. Zelo spoštujejo hierarhijo v podjetju in so zelo skupinsko usmerjeni. Njihove navade in običaji pri poslovanju pa so precej drugačni od evropskih, zato je pred poslovnimi srečanji z njimi pomembno, da jih dobro preučimo. Zanimalo nas je tudi, kakšen je položaj žensk na poslovnem področju, pri čemer smo ugotovili, da so še vedno precej manj cenjene kot moški. Da bi njihovo poslovanje še bolje preučili, smo v nadaljevanju opravili intervju s poslovnežem Simonom Kupljenom, ki je zaposlen pri podjetju Sandvik. Gre za visokotehnološko podjetje, ki izdeluje orodje in opremo za pomoč pri rudarjenju in infrastrukturah. Pri svojem delu pa poslujejo tudi z Japonci. V tretjem delu smo podrobneje predstavili Slovenijo. Prav tako smo opredeli njene osnovne značilnosti. Torej gre za evropsko državo z glavnim mestom v Ljubljani. Podrobneje smo spoznali navade, običaje in kulturo prebivalcev. Zanimalo nas je tudi poslovanje in pogajanja v Sloveniji. Zato smo tudi tukaj preučevali, kako potekajo začetni kontakti in sestanki, na kakšen način komunicirajo, kaj je ključnega pomena pri pogajanjih in kako se poslovanje po navadi zaključi. Ugotovili smo, da so slovenski poslovneži predvsem individualisti, da se na poslovna pogajanja po navadi ne pripravijo tako dobro, kot bi bilo potrebno. V poslih pa je opaziti vedno več žensk, tudi na vodilnih položajih. Zanimalo nas je, kako potekajo poslovna pogajanja med slovenskimi poslovneži. Zato smo se odločili za intervju z Jernejem Okrogelnikom, ki je vodja nabave in prodaje v podjetju Okrogelnik d.o.o. Gre za podjetje, ki se ukvarja s prodaja elektro in gradbenega materiala v poslovalnici v Radljah ob Dravi. Predstavil nam je, kako se v njihovem podjetju pogajajo z drugimi slovenskimi podjetji.
Keywords: Mednarodno poslovanje, poslovna pogajanja, pogajalski proces, poslovni pogajalec, taktike pogajanj, Japonska, Slovenija, kultura.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 384; Downloads: 78
Full text (1,73 MB)

Abstract: V življenju nikoli ne dobimo tega kar hočemo, dobimo to, za kar smo se pripravljeni izpogajati. Nekaj moremo spremeniti, da bi dobili, kar si želimo. Najprej moramo vedeti, kaj si pravzaprav želimo – v nasprotnem primeru bomo izgubili. Pogajati se je treba popolnoma za vse. V našem interesu je, da razumemo interese drugih ljudi, kar pomeni da tisti, s katerim se pogajamo ni sovražnik ampak poslovni partner. V nasprotnem primeru je težko doseči to, kar želimo. Kulturno raznolika okolja so tista, ki ustvarjajo nove izzive v prepoznavanju, vzgajanju in raziskavi različnih kulturnih skupin. Medkulturna raznolikost nakazuje potrebo po poznavanju različnih družb. Družbe imajo različne vrednote in vplivajo na raznolike taktike pri poslovnih pogajanjih po svetu. Kulturne razlike na pogajanja vplivajo na način, kako ljudje pridobivajo zaupanje in kako delijo informacije. Pridobivanje informacij pri pogajanjih je ključno. Kako kulturne razlike vplivajo na poslovna pogajanja? Kakšni pogajalski slogi so komu bližje, glede na to na katerem kontinentu ali v kateri državi živi? Kakšni so običaji in vrednote ljudi po svetu? Odgovore na omenjena vprašanja zajema medkulturna diverziteta in taktike poslovnih pogajanj. V končni fazi na različne pogajalske strategije vpliva tudi starost, razgledanost in socialen status. Obstaja več glavnih področij, pri katerih pridejo razlike med kulturami najbolj do izraza. Formalni ali neformalni pristop. Direkten ali posreden stil komunikacije. Želja po zmagi pri pogajanju ali želja po kompromisu. Z vključevanjem emocij ali brez. Želja po dolgoročnem sodelovanju ali samo enkraten posel. Odločitve sprejete skupaj z ekipo ali jih sprejme vodja sam. Kulture lahko imajo temeljne razlike kar lahko vodi do nastanka stereotipov. Izzive v kulturni raznolikosti vidimo kot kulturne, rasne in etnične skupine znotraj družbe. Ti faktorji lahko vodijo do predsodkov, ki nakazujejo na pomanjkanje zavedanja in kulturne neobčutljivosti.
Keywords: Pogajalski proces, poslovna pogajanja, medkulturne razlike, pogajalske taktike
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 542; Downloads: 105
Full text (1,68 MB)

Abstract: Pogajanja so nepogrešljiv del človeškega življenja. Tako v družinskem kot v poslovnem življenju postajajo vedno bolj pomembna. Človek se pogaja od majhnih nog in vse do konca življenja. Ključna dejavnika pri pogajanjih sta usklajevanje različnih interesov in ciljev ter reševanje spornih točk. Temeljita priprava, vključevanje besedne in nebesedne komunikacije in iskanje koristnih informacij pomagajo pogajalcem do uspeha v vsaki fazi pogajanj ter pripomorejo k zadovoljivemu končnemu izidu za vse udeležence pogajanj. Uspešna pogajanja vključujejo pogajalce, ki si nenehno pridobivajo nova znanja in veščine. Pogajanja se med seboj razlikujejo glede na obravnavane teme, faze pogajanj pa so enake. Danes je največ pogajanj kolektivnih, kar pomeni, da sta udeležena dva pogajalca ali več. Pomembno je, da se med pogajalci ustvarijo pozitivna energija in dobri medosebni odnosi. K uspešnosti pogajanj pripomorejo tudi poslušanje, sposobnosti in kompetence posameznikov ter podajanje predlogov, ki spadajo v temo pogajanj. Pomembna je tudi izbira taktike in pogajalskega sloga, ki ga izbere pogajalec. Izbrano strategijo je treba upoštevati ves čas pogajanj. Meja med dobrim in slabim pogajalcem je velikokrat zelo tanka. Upoštevanje in sprejemanje kulturnih razlik je danes nujnost. Podjetja se vsakodnevno vključujejo v mednarodne posle, zato le stežka obstojijo na trgu, če ne razmišljajo na široko. Globalizacija je podjetjem pomagala, da so se začela lažje povezovati in združevati skupne interese, dobila pa so tudi dostop do svetovnega trga. Prilagodljivost, spoštovanje in upoštevanje kulturnega ozadja tujih pogajalcev, pripravljenost na nepredvidljive situacije ter vključevanje prevajalcev so dejavniki, ki morajo biti v ospredju. V magistrskem delu opredelimo ključne razlike poslovnega sveta med Mehiko in Nemčijo, ki se nanašajo na jezik, poslovne sestanke in zabave, pozdravljanje, naslavljanje, geste, oblačila in obdarovanje poslovnih partnerjev. Opredelimo ključne značilnosti poslovnih pogajanj in pogajalcev, izvedbo pogajanj, časovne okvirje, sprejemanje odločitev in pomen komunikacije v pogajalskem slogu mehiških in nemških pogajalcev. Proučimo tudi podjetje UNIOR, d. d., je začelo delovati leta 1919. V petdesetih letih je v podjetju postalo ključno utopno kovanje, proti koncu devetdesetih let pa so prešli v delniško družbo. Stremijo k odgovornosti, odličnosti, inovativnosti, največ pa delajo z avtomobilsko industrijo. Letos praznujejo 100 let obstoja. Ključne dejavnosti, s katerimi se podjetje trenutno ukvarja, so odkovki, ročno orodje in strojegradnja. V Mehiki in Nemčiji največkrat sodelujejo z industrijskimi podjetji. Mehiški in nemški pogajalci podjetje UNIOR, d. d., zelo cenijo in mu zaupajo. Vedno so deležni dobrih predlogov in argumentov. Mehiški pogajalci so ocenjeni kot družabni, manj natančni, klepetavi in vedno zamujajo, medtem ko so nemški pogajalci zadržani, mirni in taktni, zamud pa ne marajo.
Keywords: poslovna pogajanja, proces poslovnih pogajanj, kulturne razlike, Mehika, Nemčija
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 1076; Downloads: 129
Full text (1,87 MB)

Abstract: Pogajanja nas spremljajo od zgodnjega otroštva naprej in so del vsakdanjega življenja. Osnov pogajanj se naučimo že kot majhni otroci, ko se »pogajamo« za pozornost ali kakšno igračo. V šoli se z učitelji lahko pogajamo o boljši oceni, ko dokazujemo svoje znanje. Pri poslu pa je od naših pogajanj odvisno, koliko bomo zaslužili. Po poslovnih pogajanjih se ob pozitivnem izidu ustvari marža (razlika v ceni), ki omogoča nadaljnjo poslovanje in preživetje na trgu. Žal pa pri poslu skoraj nikoli ne dobimo tega, kar si zaslužimo, ampak to, kar smo si uspeli izpogajati s kupcem. Magistrsko delo je sestavljeno iz sedmih poglavij, rdeča nit tega dela so pogajalske strategije ter taktike. S pomočjo domače in tuje literature smo raziskali in predstavili teoretična izhodišča, ki smo jih podkrepili s poglobljenim intervjujem direktorja izbranega podjetja X. S tem smo teoretične osnove poslovnih pogajanj dobro nadgradili z realno sliko iz poslovne prakse, kjer smo odgovore direktorja podjetja X ustrezno analizirali. Predvsem nas je zanimalo, katere pogajalske strategije in taktike so uporabne pri pogajanjih v podjetju X. Podjetje X je mikro, komercialno in inženiring podjetje, ki je specializirano za pakiranje. Povzamemo lahko, da podjetje X stremi, tako s kupci (prodaja) kot proizvajalci (nabava), k združevalni strategiji in strateškemu partnerstvu, kjer je velika stopnja zaupanja. Tako se na dolgi rok pride do boljših nabavnih cen in posledično večje marže. Potrdimo lahko torej strategijo partnerstva, kjer gre za »win-win« situacijo obeh strani. Direktor nam je zaupal tudi svojo pogajalsko taktiko, kjer kupec naroči in potrdi ponudbo (navadno za večji projekt), zaradi česar lahko direktor nekoliko pritisne na proizvajalca, da lahko naročilo potrdi še isti dan, če se nabavna cena spusti na določeno raven. V nabavnem smislu pogajanj, s hišnimi proizvajalci, se pogajajo predvsem za čim boljšo tehnologijo opreme za kupca, medtem ko se pri pogajanjih s kupci navadno dogovarjajo glede končne cene. Temeljita priprava in cenovna kalkulacija sta ključni predpogoj za dober potek pogajanj. Bolj podrobne rezultate intervjuja smo analizirali v zaključnem delu (sklep).
Keywords: pogajanja, poslovna pogajanja, pogajalske strategije, pogajalske taktike in podjetje X.
Published in DKUM: 29.08.2018; Views: 1465; Downloads: 262
Full text (787,17 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali dejavnike poslovnih pogajanj med partnerji iz Slovenije v odnosu s partnerji iz držav razpadle Jugoslavije. Opisani so dejavniki in karakteristike poslovnih pogajanj v splošnem pomenu, kot tudi vpliv dejavnikov kulture, ki se odražajo v sklopu mednarodnih poslovnih odnosov in pogajanj. Kulturna dejstva so temelj, na katerem slonijo poslovni odnosi, kadar se v procesu srečujejo poslovni partnerji iz različnih držav, kar pomeni, da moramo biti pozorni na razlike v komunikacijskem procesu, spoštovanju tuje kulture in njihovih navad, ponekod celo religije. Razlike med našimi in tujimi dejavniki kulture, oz. vsaj poznavanje in spoštovanje le-teh, so ključ za graditev in ohranjanje dolgoročnih poslovnih odnosov. Razlike so pravzaprav prisotne povsod, ne le na globalni ravni poslovanja, najdemo jih že tudi na lokalni ravni, saj so si podjetja, njihove usmeritve in cilji, drugačni. Potrebno se je prilagoditi drugim, če želimo doseči nekaj, kar nam predstavlja korist. Soočanje in osvajanje medkulturnih razlik nam pomaga pri razumevanju medkulturnih dimenzij, pri čemer se je potrebno zavedati, da se bomo tega učili skozi celotno življenje. Kultura je namreč širok spekter pojmov, družbenih norm in vrednot, da bi jih lahko popolnoma prevzeli in se z njimi popolnoma poistovetili. V magistrskem delu so zaradi tega razloga predstavljeni le določeni dejavniki in definicije. Teoretični del ob definicijah in opredelitvah poslovnih pogajanj in mednarodnih pogajanj vsebuje še predstavitev držav nekdanje Jugoslavije, v raziskovalnem delu pa smo povzeli še dejanske izkušnje respondentov poglobljenega intervjuja, ter pridobili pomembne informacije in smernice, ki bodo koristno predstavljene za druge poslovneže, ki že aktivno sodelujejo ali pa imajo namen v prihodnosti sodelovati s poslovnimi partnerji v raziskovani regiji. V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve, in sicer lahko zapišemo, da je za uspešna poslovna pogajanja z državami, ki so nekoč sestavljale mogočno Jugoslavijo, potrebno poznavanje oz. bolje rečeno spoštovanje njihove religije, ki je ponekod zelo izrazita, dejavnik, ki pa zagotavlja pristne in dolgoročne odnose z njimi, pa je faktor človečnosti. Odnosi namreč temeljijo na poznavanju ljudi na osebni in poslovni ravni, ki ju je potrebno usklajeno vzdrževati (tudi v času, kadar nismo v proaktivnem sodelovanju s partnerjem, je potrebno ohranjanje odnosa v obliki osebnega stika in poslovnih daril). Prav tako smo ugotovili tudi, da se način pogajanj iz držav nekdanje Jugoslavije ne razlikuje več močno od evropskega, saj aktivno stremijo evropskim standardom.
Keywords: poslovna pogajanja, medkulturna pogajanja, kultura, Jugoslavija
Published in DKUM: 04.07.2018; Views: 1077; Downloads: 161
Full text (1020,56 KB)