| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Keywords: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Published: 15.10.2009; Views: 3216; Downloads: 341
.pdf Full text (1,87 MB)

2.
FINANČNA KRIZA V SLOVENIJI IN VRAČANJE DENARNIH SREDSTEV V POSLOVNE BANKE (PRIMER ABANKE VIPA D.D.)
Nevenka Mihurko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna kriza se je začela v ZDA leta 2007 s pokom hipotekarnega balona kot posledica množičnega trgovanja bank z izvedenimi finančnimi instrumenti drugorazrednih hipotekarnih posojil (listinjenje). Slovenske banke zaradi svoje konservativne politike investiranja, s temi propadlimi finančnimi instrumenti niso trgovale, oziroma so z njimi trgovale zelo malo. Kljub zdravi aktivi slovenskih bank, pa so bile te prizadete zaradi občutno dražjih mednarodnih virov financiranja. Prebivalstvo je na finančno krizo, ki je povzročila drastično padanje vrednosti vrednostnih papirjev reagiralo z odprodajo le-teh in selitev denarnih sredstev v poslovne banke. Banke, med katere spada tudi Abanka Vipa d.d. predstavljajo v kriznih časih varno zatočišče pred borznimi nihanji. Obseg varčevanj se je v poslovnih bankah povečal sočasno z začetkom krize. Prvi znaki razpleta krize se v času pisanja tega dela že kažejo v rasti SBI 20 in zniževanju vlog prebivalstva. Abanka Vipa d.d. je v tem času, kot druge slovenske banke, povečala število vlog. Prav tako je v tem času stimulativno oglaševala pestro ponudbo svojih varčevanj, ki jih namenja vsem segmentom prebivalstva.
Keywords: finančna kriza, varčevanje, prebivalstvo, poslovna banka, jamstvo vlog, likvidnost, listninjenje, drugorazredna posojila, bančne vloge, vzajemni skladi
Published: 26.08.2010; Views: 1819; Downloads: 222
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
UVAJANJE REŠITVE HIBIS V BANKO HYPO ALPE-ADRIA-BANK D. D., HRVAŠKA
Aleš Krmelj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poslovna banka mora za svoj razvoj in obstoj pridobiti čim več komitentov. Komitente lahko pridobi z velikim naborom inovativnih storitev. Predpogoj za inovacije je sodoben informacijski sistem. Poznamo več pristopov uvajanja informacijskih sistemov. Vsak pristop ima tako prednosti kot tudi slabosti. Prikazan je bil fazni pristop uvajanja. Pri uvajanju lahko zaradi prilagajanja programske opreme prihaja tudi do prekoračitev rokov in stroškov uvedbe. To lahko preprečimo z dobro GAP analizo.
Keywords: informacijski sistem, poslovna banka, bančne storitve, informacijski sistemi za podporo bančnemu poslovanju, uvajanje informacijskega sistema, prilagajanje programske opreme, računalniška rešitev HIBIS.
Published: 19.08.2010; Views: 2558; Downloads: 226
.pdf Full text (2,30 MB)

4.
POSOJILNA POLITIKA BANK
Robert Hernet, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem. Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Keywords: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Published: 27.08.2010; Views: 1549; Downloads: 187
.pdf Full text (491,71 KB)

5.
POMEN POSLOVNEGA NAČRTA V OČEH INVESTITORJEV NA PRAKTIČNEM PRIMERU RESTAVRACIJE Z LOČEVANJEM ŽIVIL
Deja Golčman, 2010, final seminar paper

Abstract: Podjetništvo se je v Sloveniji v zadnjih letih močno razvilo in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko število ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast. Samo podjetništvo zahteva veliko znanja, poguma in prepričanja v sebe. Pomembno je, da imamo dobro podjetniško idejo katera je bistvena za nadaljevanje. Za lažjo predstavo o svoji podjetniški ideji mora podjetnik napisati poslovni načrt. Poslovni načrt je izid podjetniškega planiranja. Popelje nas skozi podjetniški proces od razvijanja poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. Pri ustanavljanju novega podjeta nas opozori na vse ključne aktivnosti podjetja, daje teoretično podlago in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. Investiranje v podjetje predstavlja izhodiščno točko vsake poslovne priložnosti. S tem razumemo priskrbovanje denarnih sredstev, pridobitev know howa v podjetje, pridobitev subvencij, garancij skladov, bančnih posojil ipd. S pomočjo poslovnega načrta je priti do takšnih ciljev lažje, saj ima podjetnik svoje podjetje zlito na papir in zrcali njegovo podobo, načrte, projekte in cilje njemu, kot pravtako potencialnemu investitorju v njegov posel. S pomočjo bank, poslovnih angelov in skladov lahko podjetje pride do denarnih sredstev, ki so ključnega pomena za poslovanje. Pri ocenjevanju vlog za posojila, banke upoštevajo namen financiranja, pogoje za prosilca, možni obseg odobrenega kredita, ročnost, obrestno mero, način odplačevanja, zahtevana zavarovanja ter možne sankcije ob neplačilu. Poslovni angeli, ki v podjetje zraven denarja oziroma trajnega kapitala investirajo tudi vse svoje znanje, izkušnje ter poznanstva. V zameno zato pričakujejo pravico do upravljanja in manjši delež v lastništvu. Slovenski podjetniški sklad daje finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji, vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Veliko truda je potrebno vložiti v pripravo poslovnega načrta, da z njim prepričamo potencialne investitorje, vendar je vredno, saj ti prinesejo denar v naše podjetje in možnost rasti in razvoja.
Keywords: poslovni načrt, investitorji, banka, poslovni angeli, Slovenski podjetniški sklad, bančno posojilo, razpis, investiranje, poslovna priložnost, podjetnik, vlagatelj, denar, poslovanje.
Published: 24.01.2011; Views: 1923; Downloads: 133
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
POMEN IN VRSTE KREDITOV V NARODNEM GOSPODARSTVU
Dragan Puvalić, 2010, final seminar paper

Abstract: Za organiziranje gospodarske dejavnosti podjetniki potrebujejo kapital, navadno v obliki denarja. Če znesek naložbe presega lastnikove prihranke, si mora denar izposoditi oziroma najeti posojilo. Treba pa je sprva določiti, kaj kredit sploh je. Po eni strani je kredit medčasovna menjava dobrin vrednosti. Po preteku določenega časa bo vrnjeno blago ali pa denar. Po drugi strani pa se s kreditom omogoči, da dolžnik s tisto vrednostjo, ki jo bo ustvaril šele v prihodnosti razpolaga v sedanjosti. Posamezniki ali pa posamezne gospodarske organizacije imajo na voljo specifične kredite, ki jim bodo pomagali priti ven iz finančne krize. Le-te ponujajo različne finančne institucije, med katerimi prevladujejo banke. Banke plačujejo varčevalcem za njihove prihranke pasivno obrestno mero, ki predstavlja za banko strošek. Aktivno obrestno mero pa zaračunavajo za odobrena posojila. Le-ta pa predstavlja za banko prihodek. Pri visoki obrestni meri se zmanjša povpraševanje po kreditu zato, ker rentabilnost vlaganj nekaterih povpraševalcev po kreditu ne prenese tako visoke obrestne mere. Zaradi cene kredita lahko kredit najamejo le tisti, ki ustvarjajo dovolj presežne vrednosti. To pa so rentabilni investitorji. Na tako imenovanem filtru ostanejo torej tisti, ki so manj rentabilni. Po drugi strani pa pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. To ne vpliva le na posamezno gospodarsko organizacijo, temveč na celotno narodno gospodarstvo, kjer prihaja lahko do inflacije ali pa stagnacije celotnega gospodarstva. Če so obrestne mere nizke bo prihajalo z odobrenimi krediti do večjega števila investicij, kar pomeni, da se bo gospodarstvo pregrelo. Po drugi strani pa, če so obrestne mere visoke, bo posledično prihajalo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in tako posledično tudi na brezposelnost. Torej vidimo, da krediti igrajo pomembno vlogo tako v narodnem gospodarstvu kot v posamezni organizaciji.
Keywords: trg denarja, trg kapitala, kreditni trg, poslovna banka, krediti, funkcije kreditov, kreditno razmerje, obrestne mere
Published: 27.01.2011; Views: 1473; Downloads: 119
.pdf Full text (764,16 KB)

7.
PRIMERJAVA FUNKCIJE ZAKLADNIŠTVA V DOMAČI IN TUJI POSLOVNI BANKI
Matej Logar, 2011, final seminar paper

Abstract: Funkcija in potreba zakladništva v poslovni banki se razlikuje od banke do banke, odvisno od njene velikosti, vrste poslov, ki jih opravlja, in organiziranosti banke. V nekaterih bankah zakladništvo le opravlja transakcije po naročilu drugih operativnih enot, v drugih pa njegove pristojnosti zajemajo skrb za likvidnost banke, upravljanje bilance banke, upravljanje specifičnih tveganj, vzdrževanje odnosov z drugimi bankami, trgovanje v imenu in za račun banke, razvoj novih finančnih instrumentov, upravljanje uradnih cen (obrestnih mer, tarif , ter tečajev) in podobno. Vrsto aktivnosti sektorju zakladništva večini primerov določi uprava banke, ki tudi opredeli v kolikšnem obsegu se bodo te aktivnosti izvajale. V splošnem pogledu, se funkcije zakladništva med izbranimi tujimi in domačimi bankami v tem delu razlikujejo predvsem zaradi različnih trgov in še posebej specifičnosti (teh) posameznih trgov. Manjši trg ne potrebuje večjih ali po drugi strani zelo ozko usmerjenih sektorjev znotraj banke, saj zaradi same majhnosti trga ali tržnega deleža stroški za takšno organizacijo niso upravičeni. Iz tega izhaja posebnost večjega trga, ki že zaradi same zapletenosti in raznolikosti potrebuje ožja ali specializirana področja ali sektorje, ki jim omogoča ustrezno obravnavanje posamezne aktivnosti. V zadnjem času pa se predvsem v (izbranih) tujih bankah opaža trend specializacije tudi v sektorju zakladništva, ki se čedalje bolj posveča trgovanju, razvoju in prodaji zakladniških produktov in tudi svetovanju svojim komitentom. V skladu s tem, so tako sektorji zakladništva naravnani predvsem kot centri dodane vrednosti, saj z naravo svojih poslov, vplivajo na bilanco banke predvsem pozitivno. V nalogi smo tako predstavili splošno (teoretično) opredelitev zakladništva v poslovnih bankah na podlagi domačih in tujih avtorjev. V sklopu izbranih tujih in domačih poslovnih bank, smo nato opredelili in opisali posamezne aktivnosti iz bančne prakse, ter jih med sabo tudi primerjali.
Keywords: Ključne besede: zakladništvo, poslovna banka, zakladnik, likvidnost, upravljanje bilance banke, tveganja, trgovanje, center dodane vrednosti, novi produkti, trend.
Published: 18.11.2011; Views: 1685; Downloads: 168
.pdf Full text (1,50 MB)

8.
STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJU
Mateja Županek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Published: 13.12.2011; Views: 1984; Downloads: 141
.pdf Full text (218,55 KB)

9.
E-BANČNIŠTVO IN POSLOVNA ETIKA
Aljoša Drnovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se soočili s teoretičnim vidikom poslovne etike in njene uporabe v e-bančništvu. Spoznali smo osnove elektronskega poslovanja in pri tem ugotovili, kako je to praktično predstavljeno na primeru Banke Celje d.d., ki začetek e-bančnega poslovanja nazorno prikaže z vnaprej določenim postopkom in členi uporabe. Ker pa zakoni zajemajo nepredstavljivo mero dogodkov, vseh ni mogoče napisati tako, da bi bili moralno in družbeno sprejemljivi. To pomeni, če imamo v procesu nek postopek, ki je zakonsko legalen, ni nujno, da je tudi etično sprejemljiv. V ta namen smo predstavili tudi etično/moralne vidike, na podlagi katerih se v danih postopkih lažje odločamo. Glavni namen te diplomske naloge je ozaveščanje o dobrem in zdravem poslovnem odnosu, ki temelji na dolgoletnih in vzajemnih vezeh.
Keywords: elektronsko bančništvo, poslovna etika, banka, postopek uporabe, etično sprejemljivo, poslovni odnos, Banka Celje d.d.
Published: 27.11.2014; Views: 685; Downloads: 127
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica