Search the digital library catalog

Abstract: Čustvena samopodoba vključuje občutke lastne vrednosti, zadovoljstva in samospoštovanja. Histerektomija je pogost ginekološki poseg, ki lahko pomembno vpliva na psihološko počutje žensk. Kljub izboljšanju fizičnega zdravja lahko operacija sproži občutke izgube, zmanjšane ženskosti in negativno telesno samopodobo. Psihološki vidiki histerektomije so pogosto zapostavljeni v primerjavi s fizičnimi posledicami. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je čustvena samopodoba žensk po histerektomiji.
Keywords: histerektomija, čustvena samopodoba, psihološke posledice
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,30 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv neravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem na pojav izgorelosti. V sodobnem delovnem okolju je ravnovesje med delovnimi obveznostmi in osebnim življenjem ključno za ohranjanje zdravja in produktivnosti zaposlenih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako neravnovesje med delom in zasebnim življenjem vpliva na stopnjo izgorelosti glede na starost in število otrok, ter katere dejavnike je mogoče prepoznati kot ključne pri tem procesu. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti izgorelosti, dejavniki, ki vplivajo na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, ter posledice neravnovesja za posameznike in organizacije. Opredeljene so različne vrste izgorelosti ter faze njenega razvoja. Raziskava se osredotoča tudi na ukrepe, ki jih podjetja lahko sprejmejo za preprečevanje izgorelosti in izboljšanje delovnih pogojev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 120 posameznikov, pri čemer so bili analizirani ključni statistični kazalniki, kot so povprečne vrednosti, standardni odkloni ter regresijska analiza. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna povezava med neravnovesjem poklicnega in zasebnega življenja ter stopnjo izgorelosti. Najbolj izpostavljeni so posamezniki, ki delajo v zahtevnih delovnih pogojih, imajo veliko delovnih obveznosti in hkrati omejene možnosti za sprostitev in regeneracijo. Raziskava prinaša pomembne ugotovitve za organizacije, ki želijo zmanjšati tveganje izgorelosti med zaposlenimi. Ključni predlogi vključujejo uvedbo fleksibilnih delovnih pogojev, izboljšanje organizacijske kulture ter promocijo zdravih življenjskih navad. Zaključek magistrskega dela poudarja pomen sistematičnega pristopa k obravnavi ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter potrebo po dodatnih raziskavah na tem področju.  
Keywords: Izgorelost, neravnovesje, posledice, kariera, zasebno življenje
Published in DKUM: 24.06.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,18 MB)

Abstract: V magistrski nalogi preučujemo problematiko stresa na delovnem mestu in ugotavljamo njegovo povezavo s pojavom tihega odhajanja zaposlenih. Stres je eden največjih in najpomembnejših izzivov sodobnega delovnega okolja. Stres vpliva tako na posameznike, kot na organizacije. Izvori stresa so tako izven delovnega okolja, kakor v njem. Dejavniki v delovnem okolju, ki zaposlenim povzročajo stres vplivajo na motivacijo zaposlenih, poveča se tveganje za različne zdravstvene težave, izgorelost itd. V organizaciji se lahko pojavi tudi tiho odhajanje zaposlenih. Negativne posledice stresa se kažejo tudi na upadu produktivnosti in uspešnosti organizacije. Glavni cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali stres vpliva na tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo koncept stresa, različne vrste stresa, simptome stresa in njegove posledice. Stres povzročajo različni dejavniki, ki jih glede na mesto izvora delimo na stresorje v delovnem okolju (neugodne delovne razmere, slabi odnosi s sodelavci in nadrejenimi, odgovornost za druge zaposlene, časovni pritiski in preobremenjenost idr.) in stresorje izven delovnega okolja. Poznamo številne simptome stresa, tako čustvene, kot fizične, vedenjske in psihološke. Stres povzroča številne negativne posledice za zaposlene in organizacijo, kot so zmanjšana produktivnost, slabše duševno in fizično zdravje zaposlenih, višja fluktuacija in zmanjšanje uspešnosti organizacije. Da bi preprečili te negativne posledice stresa je pomembno, da posamezniki in organizacije izvajajo ukrepe za premagovanje in obvladovanje stresa. Gre za ukrepe, povezane z zdravim življenjskim slogom zaposlenih (zdrava prehrana, telesna dejavnost, joga, meditacija, odsotnost kajenja in psihoaktivnih snovi idr.), kakor tudi za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na oblikovanje delovnih mest (preoblikovanje dela, uvedba fleksibilnega delovnega časa, kroženje itd.). Nadalje smo predstavili koncept tihega odhajanja zaposlenih (ang. quiet quitting), ki postaja v organizacijah vse pogostejše. Gre za vedenje, ko zaposleni opravljajo le nujne delovne naloge, da obdržijo zaposlitev. Vzroki za tiho odhajanje so različni: prenizke plače, slabe možnosti za razvoj kariere in napredovanje, nepravično ocenjevanje, slabo delovno okolje idr.. Tiho odhajanje prinaša višjo fluktuacijo zaposlenih, zmanjšano pripadnost zaposlenih organizaciji, znižuje produktivnost in uspešnost organizacije. V empiričnem delu smo preučevali zaznavanje stresa, izvore in posledice stresa, ukrepe za premagovanje stresa ter prisotnost tihega odhajanja med zaposlenimi v organizaciji X. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v izbrani organizaciji doživljajo stres zaradi dela, ki ga opravljajo. Ob tem kot najpogostejše stresorje navajajo preobremenjenost, časovne pritiske in težke delovne razmere. Zaposleni kot najpogostejše posledice, ki jih občutijo navajajo čustvenost, občutek utrujenosti, izčrpanosti in izgorelosti ter živčnost in napetost. Za premagovanje stresa zaposleni največkrat določijo prioriteto delovnih nalog, poiščejo pomoč sodelavca ter si vzamejo kratek odmor. Po drugi strani pa kot ukrepe, ki jih najpogosteje izvaja organizacija navajajo spodbujanje sodelovanja med zaposlenimi, spodbujanje zdravega načina življenja ter omogočanje sodelovanja pri izboljšavah delovnega okolja in organizacije dela. Prav tako smo ugotovili, da je tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji prisotno in da stres vpliva na pojav tihega odhajanja zaposlenih. Za zmanjšanje obeh negativnih dejavnikov bi bilo smiselno izvesti razbremenitev zaposlenih s preoblikovanjem delovnih mest in zaposlitvijo dodatnega kadra.
Keywords: stres, stresorji, posledice stresa, tiho odhajanje, javne organizacije
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 94
Full text (2,43 MB)

Abstract: Izhodišča: Akutni mastoiditis (AM) in z njim povezani zapleti, ki so posledica akutnega gnojnega vnetja srednjega ušesa, se kljub razširjeni uporabi antibiotikov še vedno pojavljajo, najpogosteje pri otrocih. Medtem ko številne študije preučujejo patogenezo, povzročitelje in zdravljenje akutnega mastoiditisa, manjkajo študije, ki bi celovito preučile dolgoročne posledice prebolelega AM in fiziološke posledice kirurškega posega v temporalno kost. Metode: Kohorto bolnikov, ki so zaradi AM prejeli kirurško zdravljenje v obliki mastoidektomije, smo povabili na testiranje vsaj pet let po operaciji. Preiskava je vključevala vprašalnik COMQ-12, klinični pregled in otomikroskopijo, razširjeno visokofrekvenčno pražno tonsko avdiometrijo, DPOAE, impedančne meritve srednjega ušesa in testiranje funkcije mastoida z novo razvitim protokolom za neinvazivno merjenje funkcije mastoida. Rezultate smo primerjali s kontrolno skupino in skupino, ki je za akutni otitis media z nevarnostjo mastoiditisa prejela kirurško zdravljenje samo v obliki timpanostomije. Vsaka izmed skupin je vsebovala 30 testiranih ušes, skupaj 90. Rezultati: V vprašalniku COMQ-12 smo ugotovili, da imajo bolniki po mastoidektomiji nekoliko več težav s sluhom v tihem okolju, s sluhom v hrupu, več zaznave tinitusa in neprijetnega občutka okoli ušesa. Pri otomikroskopiji so bile v testnih skupinah opažene manjše strukturne spremembe, ne pa tudi v kontrolni skupini. Tonska avdiometrija je pokazala za približno 10 dB višje pražne vrednosti pri visokih in razširjenih visokih frekvencah, podobno kot pri testu DPOAE. Pri testiranju upornosti srednjega ušesa je bilo zaznano le zvišanje praga stapedialnega refleksa; drugi testi niso pokazali statistično značilnih razlik. Testiranje funkcije mastoida je pri bolnikih z mastoidektomijo pokazalo ohranjeno funkcijo tlačnega pufra in zmanjšano zmožnost toplotne izolacije ravnotežnega organa ob ekstremni toplotni stimulaciji, ki pa se v vsakdanjem življenju redko pojavi. Zaključek: Dolgoročno ima večina bolnikov po prebolelem AM le manjše funkcionalne in strukturne posledice. V kontekstu zdravljenja AM so učinki mastoidektomije zanemarljivi v primerjavi z manj invazivnimi kirurškimi posegi.
Keywords: akutni mastoiditis, mastoidektomija, dolgoročne posledice, otroška otorinolaringologija
Published in DKUM: 08.05.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (12,10 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali vpliv vojne v Ukrajini na svetovni trg pšenice in zemeljskega plina. Osredotočili smo se na posledice, ki jih je vojna povzročila na teh dveh ključnih trgih, in na možne rešitve za stabilizacijo oskrbe. Ugotovili smo, da je vojna močno vplivala na globalno oskrbo s pšenico, saj je Ukrajina ena največjih svetovnih izvoznic pšenice. Zaradi uničenja infrastrukture in blokade pristanišč se je ukrajinski izvoz pšenice drastično zmanjšal, kar je povzročilo dvig cen na svetovnem trgu. Podobno je vojna vplivala tudi na trg zemeljskega plina, saj je povzročila prekinitev dobav iz Rusije v Evropo, kar je sprožilo iskanje alternativnih virov energije. Predlagane rešitve vključujejo diverzifikacijo dobaviteljev, povečanje skladiščnih zmogljivosti in spodbujanje obnovljivih virov energije, kar bi prispevalo k večji stabilnosti na teh trgih v prihodnosti.
Keywords: rusko-ukrajinska vojna, pšenica, zemeljski plin, izzivi, posledice
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,03 MB)