| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Problematika podtikanja drog v pijačo v nočnih lokalih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vanesa Radanović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Temo diplomskega dela smo našli na socialnih omrežjih. Zanimale so nas objave izpovedi deklet, ki so bile žrtve podtaknjenih drog, in svarila proti temu. Podtikanje drog v pijačo je kompleksen problem, saj je dokazovanje dejanje izredno zahtevno, žrtev pa je lahko vsak. Podtikanje drog (oziroma drink-spiking) je dejanje, ko storilec izkoristi žrtvino nepozornost in ji v pijačo vstavi drogo, alkohol ipd. z namenom, da bi jo kasneje spolno izkoristil. Uporabljene droge povzročijo amnezijo in so hitro prebavljive, podtika se tudi alkohol k alkoholnim pijačam. Storilci lahko izkoristijo tudi osebe, ki so vinjene. Takšna kazniva dejanja pustijo za seboj hude psihične posledice. V večini primerov so žrtve ženskega spola, moški pa so storilci. Žrtve se po pomoč nerade zatekajo k organom pregona zaradi sramu, občutkov krivde in prostovoljnega uživanja alkohola ter nedovoljenih substanc. Problematiko podtikanja drog smo preučevali z deskriptivno in s komparativno metodo. Članki, študije in izpovedi, ki smo jih prebirali, so nam bili v pomoč, da smo problem spoznali bolj podrobno in si lahko ustvarili svoje mnenje. Ob prebrani literaturi in pregledanih študijah smo ugotovili, da se ženske zavedajo te grožnje. Večina deklet doma sliši, kako naj se vede in kaj naj počne v nočnih lokalih. Varnostne kampanje imajo iste nasvete in so vedno usmerjena ženskam. Priporočila kampanj in nasveti staršev so naravnana na to, kako naj se ženske branijo, in ne na to, kako bi ta problem rešili. Pomoč policije v Veliki Britaniji na vhodih za pregled oseb ob vstopu v lokal je bila dobra poteza, vendar se to zgodi premalokrat. Potrebno bi bilo ženskam zagotoviti varno zabavo. V pomoč bi bili: ponujanje pokrival za pijačo, naključni pregledi med večeri v lokalih, več varnostnega osebja, ki je izobraženo in bi znalo prepoznati, kadar je osebi bila podtaknjena droga, in nudenje pomoči tudi tistim, za katere so mnenja, da so si sami krivi, ker so toliko popili.
Keywords: podtikanje drog, droge za posilstvo, alkohol, nočni lokali, zloraba, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.11.2023; Views: 269; Downloads: 63
.pdf Full text (1,33 MB)

2.
Modeli determinacije spolnih deliktov ter geneza inkriminacije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja skozi njihovo prizmo : magistrsko delo
Timotej Pušnik, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Keywords: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1006; Downloads: 124
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko delo
Veronika Mešić, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Keywords: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 639; Downloads: 106
.pdf Full text (918,50 KB)

4.
Posilstvo in psihologija posiljevalcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anja Lajić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo opisali posilstvo, pri katerem gre za hud poseg v človekovo spolno nedotakljivost. Posilstva so bila prisotna že v vojnah, kjer so bila za zmagovalce simbol premoči pri zasedbi ozemlja poražencev, za svoja dejanja pa so bili le redkokdaj obtoženi. Pri posilstvu gre za travmatično izkušnjo, s katero mora žrtev živeti do konca življenja. Gre za eno izmed najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Žrtvin strah pred stigmatizacijo in sekundarno viktimizacijo sta glavna dejavnika, ki vplivata na žrtvino odločitev, da incidenta ne prijavi pristojnim organom. Zato moramo vedeti, da žrtev za posilstvo ne nosi nikakršne odgovornosti. Poznamo različne tipe posilstev, pri katerih so žrtve lahko tako ženske kot tudi moški in otroci. Osredotočili se bomo predvsem na storilce kaznivih dejanj posilstev oz. posiljevalce. Ne menimo, da se istospolna posilstva in posilstva, kjer je storilka ženskega spola, ne dogajajo, vendar smo se odločili preučevati najbolj pogosto in najbolj raziskano različico posilstva, kjer je storilec moškega spola, žrtev pa ženskega spola. Posiljevalci so povsod med nami, v katerikoli družbi, zato jih želimo na podlagi napisane literature dobro spoznati. Zanima nas njihovo razmišljanje, način storitve dejanja, na podlagi česa si izberejo svojo žrtev, kaj jih motivira, njihove lastnosti in za katerimi motnjami pogosto trpijo. Posplošeno, zanima nas psihologija posiljevalcev, od tod tudi naslov našega zaključnega dela. Želeli smo ugotoviti, ali spolna sla storilca vpliva na njegovo odločitev, ali bo posilstvo storil ali ne. Zaznali smo razlike med enkratnimi posiljevalci in serijskimi posiljevalci. Ti so pri posilstvih veliko bolj previdni in za svoje tarče izbirajo prostitutke. Analizirali smo tudi posilstva v času koronavirusa, natančneje, kako je ta vplival na pojavnost posilstva in omejeno pomoč žrtvam.
Keywords: diplomske naloge, posilstvo, posiljevalec, žrtev, serijski posiljevalec
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 510; Downloads: 90
.pdf Full text (1,23 MB)

5.
Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ana Balog, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Published in DKUM: 04.08.2021; Views: 877; Downloads: 158
.pdf Full text (641,13 KB)

6.
Primerjalnopravna analiza modelov kazenskopravne ureditve spolnih deliktov : magistrsko delo
Maja Čuk, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se osredotočam na modele kazenskopravno ureditve spolnih deliktov, ki se med seboj razlikujejo glede (ne)uporabe sile in oblike (ne)privolitve. Trend sprememb pravne ureditve spolnih deliktov evropskih držav gre v smer prehoda iz modela prisile v modele soglasja. Medtem ko je model prisile tradicionalno uveljavljen v večini evropskih držav, so modeli soglasja v evropskih zakonodajah na področju spolnega prava še relativno redki. Modelu prisile se očita pretirano nalaganje odgovornosti na žrtev, saj se od nje zahteva upiranje, prav tako pa naj ne bi zajel mnogih situacij v praksi, ko zoper žrtev ni uporabljena sila ali grožnja. Medtem ko je pri modelu prisile ključno, ali je bila uporabljena sila ali grožnja, pa je pri modelih soglasja ključna privolitev. Zakonski znak privolitve ali soglasja je eden izmed bolj kompleksnih vprašanj modelov soglasja. Države, ki so že uvedle modele soglasja, so k ureditvi privolitve pristopile različno. Ali gre za model veta (t. i. model ne pomeni ne) ali za model afirmativnega soglasja (t. i. model ja pomeni ja) je odvisno ob oblike privolitve. Pri modelu veta je kaznivo dejanje podano takrat, ko storilec ignorira prepoznavno zavrnitev, pri modelu afirmativnega soglasja pa, ko privolitve ni bila izražena. Za ureditev, ki temelji na modelu veta, sta se odločili Nemčija in Avstrija, ki inkriminirata spolna ravnanja, izvršena zoper voljo drugega. Za ureditev spolnih deliktov, ki temelji na modelu afirmativnega soglasja, pa so se med drugimi odločili Hrvaška, Švedska, Anglija in Wales, Belgija itd. Slovenska spolna kazenska ureditev pa še vedno temelji na modelu prisile.
Keywords: spolni delikti, posilstvo, model ja pomeni ja, model ne pomeni ne, model prisile, spolna avtonomija, privolitev.
Published in DKUM: 12.10.2020; Views: 1170; Downloads: 142
.pdf Full text (666,75 KB)

7.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile : magistrsko delo
David Božič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Keywords: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1230; Downloads: 343
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Verodostojnost pričanja žrtev spolnega napada : diplomsko delo univerzitetnega študija
Karin Štrtak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izbrana tema je v sklopu spolnih deliktov, kateri so poleg krvnih deliktov, najhujša oblika kaznivih dejanj. Kot tudi pri krvnih deliktih seže pojav spolnega napada ne le v fizično prizadetost, temveč tudi v psiho posameznika. Pri žrtvah so možne hude posledice, ki so lahko tudi dolgotrajne. Večina žrtev je ženskega spola, kar je dejstvo. Izvedenih je bilo veliko raziskav z žrtvami spolnih kaznivih dejanj. Žrtev je najprej v šoku in dezorientirana, sledi strah, občutki sramu in krivde. Znano je tudi, da se veliko število spolnih kaznivih dejanj sploh ne prijavi. Številnim žrtvam se ne zdi pomembna prijava kaznivega dejanja, nasploh jim predstavlja le nadaljnje breme. Med prijavami spolnih kaznivih dejanj se izkaže zelo majhen odstotek lažnih prijav. Do dejstva smo prišli preko izvedenega intervjuja z višjim kriminalističnim inšpektorjem. Tako smo prvo hipotezo, v kateri smo trdili nasprotno, lahko ovrgli. Verodostojnost žrtev spolnega napada je v večini primerov najbolj odvisna od psihofizičnega stanja žrtve. Trditev smo lahko preverili in sprejeli preko druge hipoteze. Spet nam je bil v pomoč izveden intervju. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na verodostojnost izjave, kot na primer pozornost, nivo procesiranja ali spominske napake. Preverjanje verodostojnosti je privedlo do različnih tehnik in metod, vendar večina metod temelji le na osnovi ugotovitev raziskav, ki nimajo prave znanstvene veljave. Najbolj znana tehnika za preverjanje verodostojnosti izjav je Kriterijska vsebinska analiza. Ugotovili smo tudi, da se analiza uporablja le v nekaterih državah in da pri nas še nima dokazne veljave.
Keywords: kazniva dejanja, spolna kazniva dejanja, posilstvo, spolno nasilje, žrtve, pričanje, verodostojnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 1716; Downloads: 125
.pdf Full text (797,53 KB)

9.
PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZI
Anja Klep, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih. Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto. Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe. Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke.
Keywords: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza.
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 3116; Downloads: 271
.pdf Full text (568,51 KB)

10.
Posilstvo - viktimološki pogled : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Iris Španinger, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V svetu je bilo posilstvo že od nekdaj »tabu« tema, o kateri se ni nikoli govorilo na glas. Z leti se je to začelo spreminjati, saj so žrtve pričele posilstva prijavljati policiji. Tako se je z leti začelo vedno bolj govoriti o posilstvih in ljudje hoteli ali ne, so se morali sprijazniti, da so posilstva že dolgo let med nami. Danes imamo na tem področju napisanih, kar nekaj knjig in strokovnih člankov, opravljene pa so bile tudi raziskave. Največ posilstev se zgodi v krogu znancev, zelo malo je takšnih, ki se zgodijo med neznanci. Kontrola in moč sta dejavnika, ki ženeta storilca. Posiljevalca ne moremo prepoznati, saj so to običajno čisto običajni ljudje, ki živijo normalno življenje. V Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) imamo pod 170. členom opredeljeno kaznivo dejanje posilstva. O posilstvih obstaja veliko različnih mitov, ki pa ne držijo, kajti resnica je zelo drugačna. Poznamo tudi dejavnike tveganja za posilstvo. Ravno dejavniki, pa so tisti, ki nam nekoliko pomagajo razumeti, zakaj pride do posilstev. Razlogov za neprijavljanje posilstev je veliko, vendar pa je od vsake žrtve posebej odvisno kateri bo tisti, ki bo prevladoval, da ne bo prijavila kaznivega dejanja. Seveda je lahko teh dejavnikov več. Žrtev se po storjenem posilstvu sooča sama s seboj in s kruto resnico, da je bila posiljena. V njej se preplavljajo različni občutki in v takšnih trenutkih je psihična stiska največji spremljevalec vsake žrtve. Od vsake žrtve pa je odvisno kako si bo pomagala v tej stiski. Za žrtev je zraven posilstva najtežje nekomu povedati, kaj se ji je zgodilo. Kajti glede na to, da v družbi oziroma med ljudmi velja prepričanje, da je vsaka posiljena oziroma zlorabljena ženska, sama kriva za dejanje, ki se ji je zgodilo, bo žrtev zelo premislila, če se bo komu zaupala. Ljudje se premalo zavedajo, da se to lahko zgodi tudi njim, kajti nihče ni varen pred posiljevalci. Posilstvo je prisiljen, nezaželen spolni odnos, ki v žrtvi pusti življenjske posledice in to je dogodek, ki jo je zaznamoval v vseh pogledih, tako v fizičnem, še najbolj pa na psihičnem področju.
Keywords: spolne zlorabe, posilstvo, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.06.2014; Views: 2471; Downloads: 445
.pdf Full text (543,27 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica