| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
URBAR GOSPOSTVA DORNAVA IZ OKROG LETA 1666
Renata Čeh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospostva Dornava iz okrog leta 1666 predstavlja urbar, ki vsebuje popis urbarialnih posesti hkrati z imeni in priimki kmečkih gospodarjev — podložnikov, sogornikov in njihovih obvez v določenih vaseh in vinskih vrhovih. Urbarialna posest zemljiškega gospostva Dornava je obsegala 20 vasi in vinogradniških vrhov s skupno 219 podložniki oz. sogorniki. Prvo osnovno kmečko gospodarsko enoto je predstavljala kmetija — huba. Gospostvo je štelo v petih ravninskih vaseh skupno 65 podložnikov, ki so imeli skupno 80 davčnih oz. obdelovalnih enot (v največji meri so bile to hube). Za uživanje le teh so oddajali naturalne dajatve (kokoši, jajca, kopune, v enem primeru koštruna, predivo, pšenico, oves) in denarne dajatve, predpisane od hube. Drugo gospodarsko enoto in hkrati največji del dornavskega gospostva je predstavljala vinogradniška posest, ki je štela 15 vinorodnih vrhov s 154 sogorniki, ki so imeli skupno 176 vinogradov. Vinograde je gospostvo dalo v zakup po gorskem pravu. Za hasnovanje so bili sogorniki dolžni vsakoletno dajati gornino (mošt in gorninske denariče), ponekod pa je gospostvo pobiralo tudi vinsko desetino. Gospostvo je imelo v svoji lasti dvorne gozdove, dvorni travnik in dvorni vinograd. Hkrati pa je imelo pravico do ribolova v reki Pesnici.
Keywords: urbar 1666, zemljiško gospostvo, gospostvo Dornava, vas, podložnik, huba, gorninska posest, dajatve, mere
Published: 07.01.2011; Views: 2393; Downloads: 308
.pdf Full text (2,87 MB)

2.
3.
PRAVNA UREDITEV POSESTI V SLOVENSKEM PRAVU S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Andreja Butolen, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Posest, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku, je neposredna dejanska oblast nad stvarjo in predstavlja zunanji videz pripadnosti stvari določeni osebi. Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega. Kljub temu da ni pravica, daje posestniku pravovarstveno upravičenje. Posestnik lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga; ni pomembno, ali ima tudi pravico stvar rabiti, uživati ter z njo razpolagati. Predmet posesti so lahko pravice, telesne stvari, tako premične kot nepremične. Diplomska naloga obravnava pravno ureditev posesti v slovenskem pravu, ki sem jo podkrepila s sodno prakso. Ob začetku sem pojasnila pojem same posesti in njene osnovne značilnosti. Za lažje razumevanje posesti sem se posvetila njenemu razvoju ter opredelitvi subjektivne in objektivne koncepcije. Nadalje sem opredelila vrste posesti, med katerimi sem omenila nov pojem lastniške in nelastniške posesti, ki spreminja definicijo dobrovernega posestnika in se razlikuje od ZTLR. Osredotočila sem se k opredelitvi civilnopravnega instituta, kamor spada vrsta določil o pridobitvi in prenehanju posesti ter oblike njenega varstva. Pri tem je potrebno opozoriti na razmerje med lastnikom in posestnikom, pri čemer zaradi različnih upravičenj prihaja do različnih posledic. Potrebno je bilo ugotoviti raznolikost temeljnih zahtevkov, ki izhajajo iz njunega medsebojnega razmerja. Posestnik ima vedno dejansko oblast nad stvarjo, istočasno pa ima navadno tudi pravico do stvari. Ta pravica je lahko lastninska, stvarna ali obligacijska. Posest je ena izmed temeljnih značilnosti lastninske pravice, ki kaže na določeno pripadnost stvari osebi, ki to dejansko oblast izvaja. Izvaja se lahko na različne načine, kar je odvisno od vrste stvari kot tudi objekta posesti.
Keywords: posest, dobroverna in nedobroverna posest, lastniška in nelastniška posest, posestnik, priposestvovanje, sodno varstvo
Published: 27.02.2012; Views: 2154; Downloads: 407
.pdf Full text (612,50 KB)

4.
Med subjektivno in objektivno koncepcijo posesti
Renato Vrenčur, 2011, original scientific article

Abstract: Avtor v prispevku razpravlja o razlikah med dvema temeljnima koncepcijama posesti, ki sta se uveljavili na evropskih tleh. Rimskopravna, subjektivna koncepcija posesti, je imela velik vpliv na oblikovanje velikih civilnih zakonodaj. Prevzel jo je avstrijski Občni državljanski zakonik, ODZ. Nemški državljanski zakonik, BGB se je opredelil za objektivno koncepcijo posesti, temu je sledilo tudi slovensko stvarno pravo. Slovenski zakonodajalec je sprejel novo, objektivno koncepcijo posesti razmeroma pozno. ZTLR, leta 1980. Poprej smo na naših tleh glede teh vprašanj uporabljali pravna pravila ODZ, kar pomeni, da smo uveljavili subjektivno koncepcijo posesti. Tudi Stvarnopravni zakonik, ki je pričel veljati v letu 2003 je ohranil objektivno koncepcijo posesti, katero je, kot smo že pisali, v naše pravno okolje prvič prinesel ZTLR.
Keywords: stvarno pravo, posest, objektivna koncepcija, subjektivna koncepcija posesti, občni državljanski zakonik, OZD, ABGB
Published: 05.06.2012; Views: 1612; Downloads: 153
URL Link to full text

5.
Razvoj ureditve pridobitve lastninske pravice na nepremičninah s priposestvovanjem v našem pravnem prostoru
Matjaž Tratnik, 2011, original scientific article

Abstract: Avtor v prispevku podaja prikaz razvoja ureditev instituta priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah na področju Slovenije od avstrijskega Občnega državljanskega zakonika - ODZ (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch - ABGB), preko jugoslovanskega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR do slovenskega Stvarnopravnega zakonika - SPZ. Avtor ugotavlja, da vse ureditve zahtevajo kvalificirano obliko posesti, katero SPZ imenuje dobrovernaposest. Vendar pa SPZ kljub nekoliko drugačni terminologiji ne odstopa od tradicije ODZ. Občutno znižanje priposestvovalne dobe od 30 ali celo 40 let v ODZ do 10 let v SPZ pa gre po avtorjevem mnenju pripisati predvsem prilagoditvi naše razmeroma mlade ureditve vse hitrejšemu razvoju pravnega prometa in vse večji zahtevi po varnosti udeležencev.
Keywords: stvarno pravo, priposestvovanje, posest, dobrovernost, OZD, ABGB
Published: 05.06.2012; Views: 2041; Downloads: 218
URL Link to full text

6.
VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Polona Krivonog, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki obsega upravičenje stvar uporabljati, uživati, posedovati ter z njo dejansko in pravno razpolagati. Kot eno najbolj temeljnih človekovih pravic jo varujejo mednarodnopravni akti in nacionalne ustavne ureditve. Diplomska naloga uvodoma razlikuje med pojmom posesti in pojmom lastninske pravice ter slednjo podrobneje opredeljuje. Iz bogate sodne prakse je razvidno, da so posegi v lastninsko pravico pogosti in je zato potrebno učinkovito pravno varstvo. Lastnik ima na voljo stvarnopravno ali obligacijsko pravno varstvo za zaščito svoje pravice. Ker so obligacijska razmerja relativna, stvarna razmerja pa učinkujejo absolutno, torej zoper vsakogar, bo stvarno varstvo za lastnika učinkovitejše. Zaradi tega diplomska naloga obravnava predvsem stvarnopravno varstvo lastninske pravice, ki zajema posesorno varstvo v obliki tožbe zaradi motenja posesti in petitorno varstvo, ki zajema lastninsko tožbo, publicijansko tožbo ter negatorno tožbo. Na koncu diplomska naloga opredeljuje tudi pojem imisij in varstvo, ki je na voljo lastniku v primeru takšnih vznemirjanj. Teoretična spoznanja so podkrepljena s pomočjo sodne prakse, kar omogoča lažje razumevanje posameznih institutov.
Keywords: lastninska pravica, posest, tožba zaradi motenja posesti, lastninska tožba, prepovedna tožba, tožba domnevnega lastnika, imisije, sodna praksa.
Published: 14.12.2012; Views: 3204; Downloads: 655
.pdf Full text (363,53 KB)

7.
ROČNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH
Ana Benko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ročna zastavna pravica na premičninah (pignus) je oblika zavarovanja terjatev, pri kateri je dodatno jamstvo za izpolnitev dolžnikove obveznosti vrednost zastavljene stvari. Bistvena značilnost ročne zastavne pravice na premičninah je njena posestnost. O posesti oziroma neposesti govorimo z vidika zastavnega upnika. Po vsebini je ročna zastavna pravica podobna pridržni (retencijski) pravici. Njen predmet je lahko vsaka premična stvar, ki je v pravnem prometu in ima neko prometno vrednost. Je strogo akcesorna pravica, zato lahko obstaja le v povezavi s terjatvijo, ki se z njo zavaruje. Lahko se ustanovi tudi v zavarovanje tujega dolga. Nastane lahko na podlagi pravnega posla, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Ker zastavna pravica ni izključujoče narave, lahko na isti premičnini hkrati obstaja več zastavnih pravic. Glede razmerja med njimi velja prednostno načelo. V času trajanja ročne zastavne pravice velja v razmerju med zastaviteljem in zastavnim upnikom vrsta medsebojnih pravic in obveznosti. Nekatere so kogentno določene v stvarnopravnem zakoniku, nekatere pa se lahko dogovorijo med strankama v zastavni pogodbi. Pri tem pa so nekateri dogovori prepovedani. Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko zastavni upnik poplača iz zastavljene stvari pred vsemi drugimi zastaviteljevimi upniki. Naše pravo pozna dva načina realizacije ročne zastave, in sicer sodno ter izvensodno prodajo. Za poseben način izvensodne uresničitve se šteje tudi komisorni dogovor. Ročna zastavna pravica preneha s prenehanjem zavarovane terjatve, z odstopom zavarovane terjatve brez zastavne pravice, z odrekom zastavni pravici, z združitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi, s prenehanjem predmeta zastavne pravice, z odsvojitvijo zastavljene stvari dobrovernemu tretjemu in v primeru prisilne prodaje zastavljene stvari.
Keywords: ročna zastavna pravica, zastavna pravica na premičninah, zavarovana terjatev, zastavni upnik, zastavitelj, posest
Published: 28.02.2013; Views: 2234; Downloads: 352
.pdf Full text (622,21 KB)

8.
POSEST, PRIMERJALNO-PRAVNA ANALIZA (SRBIJA, ČRNA GORA, HRVAŠKA, MAKEDONIJA, BOSNA IN HERCEGOVINA)
Kristina Dimitrijević, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Posest ni pravica, je dejanska oblast nad stvarjo. Že v rimskem pravu so poznali pojem posesti, ki so ga definirali po subjektivni koncepciji posesti. Tako je za pridobitev posesti bilo potrebno izpolniti dva pogoja, in sicer imeti dejansko oblast nad stvarjo in voljo posedovati stvar kot svojo. Srbija, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija ter Bosna in Hercegovina so nekoč bile del SFRJ in takrat je bila enotna stvarnopravno ureditev z zveznim zakonom (ZTLR), ki je veljal v vseh državah članicah bivše SFRJ. Po osamosvojitvi so države sprejele nove zakone, s katerim so uredile stvarnopravna razmerja. Srbija je izdelala predlog zakonika, vendar pa je v uporabi še vedno ZTLR. Primerjalno-pravna analiza omenjenih držav kaže, da imajo podobno ureditev posesti. Po objektivni koncepciji posesti, ki so jo sprejele vse obravnavane ureditve, je posest definirana kot dejanska oblast nad stvarjo. Mogoča pa je tudi posest pravice, in sicer posest stvarne služnosti. Države se med seboj najbolj razlikujejo pri priposestvovanju in varstvu posesti. Na preostalih področjih posesti, kot na primer vrste posesti, pridobitev in izguba, dedovanje posesti, so si ureditve držav podobne, z izjemo predloga zakonika Srbije, kateri se od vseh držav najbolj razlikuje.
Keywords: posest, stvarno pravo, SFRJ, priposestvovanje, varstvo posesti
Published: 22.03.2013; Views: 1502; Downloads: 213
.pdf Full text (208,75 KB)

9.
DELITEV NEPREMIČNINE V SODNEM POSTOPKU
Boris Grivić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Cilj oziroma namen diplomske naloge je prikazati postopek in rešitve problemov v primerih, ko med solastniki ni mogoča sporazumna delitev stvari s poudarkom na nepremičninah. Opisal bom temeljne pojme glede nepremičnine in posesti, saj je njihovo razumevanje nujno za sam opis kasnejšega postopka, prav tako pa je potrebno orisati njihov nastanek v zgodovini. V diplomskem delu bom preučil, kako se določeni instituti stvarnega prava z delitvijo nepremičnine prepletajo (hipoteka, služnost ...), in situacije oziroma rešitve, ki nastanejo pri takem prepletu. Delitev nepremičnine v sodnem postopku bo prikazana tudi skozi prizmo sodne prakse.
Keywords: 2.1. DEFINICIJA NEPREMIČNINE 2.2. POJEM LASTNINSKE PRAVICE 3. PRAVNI VIRI, KI UREJAJO DELITEV SOLASTNINE NEPREMIČNINE 3.1. MATERIALNO PRAVO 3.2. PROCESNO PRAVO 3.3. SODNA PRAKSA 4. NEPRAVDNO PRAVO IN POSTOPEK 4.1. NAČELA NEPRAVDNEGA POSTOPKA 4.2. UDELEŽENCI 4.3. NAPOTITEV NA PRAVDO 4.4. PRAVNA SREDSTVA 5. POJEM SOLASTNINE 5.1. SPLOŠNO O SOLASTNINI 5.2. UPRAVLJANJE S SOLASTNINO NA NEPREMIČNINI 5.3. POSEST IN SOPOSEST 6. NAČINI DELITVE NEPREMIČNINE V SOLASTI 6.1. FIZIČNA DELITEV NE
Published: 13.01.2014; Views: 1402; Downloads: 310
.pdf Full text (555,36 KB)

10.
OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE V KORIST DOBRIH SOSEDSKIH ODNOSOV
Katja Bahorič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o omejitvi posameznikove lastninske pravice na nepremičnini v korist dobrih sosedskih odnosov ter zagotavljanju sožitja in mirnega kakovostnega življenja v soseski. Sosedsko pravo se namreč ne nanaša le na lastnike neposredno meječih nepremičnin, marveč zajema tudi vse prostorsko povezane nepremičnine. V diplomski nalogi je predstavljena lastninska pravica, njena zgodovina, načela ter omejitve lastninske pravice. Predstavljena je tudi posest, ki ne pomeni pravice, temveč je le dejansko stanje. Prav tako govori o bistvenih pravnih virih, v katerih so urejeni sosedski odnosi, o zgodovini sosedskega prava in o načelih, ki se jih moramo držati, ko vstopamo v odnose s sosedi. Poseben poudarek je na samih institutih sosedskega prava, kot so prekomerne imisije, gradnja čez mejo nepremičnine, institut nujne poti, zasledovanje domače živali na sosednjo nepremičnino, veje in korenine drevesa, ki segajo čez mejo nepremičnine, plodovi, ki padejo na tujo nepremičnino, in podobno. Na koncu so predstavljene tožbe in pravno varstvo, ki je zagotovljeno posamezniku, ko pride do sosedskih sporov, ki jih sosedje ne morejo ali nočejo urediti na miren, sporazumen način.
Keywords: Lastninska pravica, Sosedski odnosi, Omejitev lastninske pravice, Posest, Meja, Imisije, Varstvo okolja, Tožbe
Published: 10.01.2014; Views: 1262; Downloads: 155
.pdf Full text (800,87 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica