| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
SINTEZA ZAMREŽENEGA POLI(4-VINILPIRIDINA)
Nuša Cmager, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo pripravili porozne kopolimere 4-vinilpiridina zamrežene z divinilbenzenom s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Tehniko emulzije z visokim deležem notranje faze smo izbrali zaradi tvorbe visoko poroznih polimernih materialov, ki jih lahko uporabimo v pretočnih tehnikah. Zanimalo nas je, ali lahko pripravimo naknadno zamrežen kopolimer s piridinskimi molekulami. Pri pripravi poroznih materialov smo spreminjali razmerje monomerov, vrsto in delež lipofilnih neionskih surfaktantov ter delež interne faze. Rezultat je bila stabilna emulzija, ki je po polimerizaciji v peči tvorila polimer z značilnimi makroporami. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo proučili morfologijo dobljenih polimerov. Pripravljene poliHIPE monolite smo naknadno zamrežili in s tem tvorili majhne povezovalne pore, s čimer smo povečali specifično površino materiala. Tako pripravljene polimere smo testirali v vlogi poroznega katalizatorja na reakciji esterifikacije. Želeli smo uporabiti prednosti HIPE polimerov za reakcije, v katerih je pomemben dodatek piridina. Zanimalo nas je, ali lahko uporabimo sintetiziran kopolimer za namene ločitve stranskega produkta od glavnega. S preprosto filtracijo bi odstranili polimer in se tako izognili zahtevnim oblikam ločevanja produktov. Med seboj smo primerjali osnoven polimer, polimer naknadno zamrežen v prahu in polimer naknadno zamrežen v kosu. Zanimalo nas je, ali hiperzamreženje poveča vlogo piridinskega polimera kot lovilca kisline pri reakciji estrenja.
Keywords: porozni polimeri, 4-vinilpiridin, poliHIPE, hiperzamreženje, esterifikacija
Published: 16.09.2016; Views: 963; Downloads: 162
.pdf Full text (2,12 MB)

12.
OPTIMIZACIJA REAKCIJSKIH POGOJEV ZA KONTROLO POROZNOSTI poli(HEMA-ko-EA) MATERIALOV
Azra Osmić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se lotili priprave poroznih polimernih materialov s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn. Sintrana poli(metil metakrilatna) zrna so nam služila kot nosilci za doseganje poroznosti materiala. Preko nosilcev smo prelili monomerno mešanico in jo polimerizirali, nato pa s čiščenjem v Soxhletovem aparatu odstranili PMMA zrna in dobili porozen material. Najprej smo okarakterizirali zrna z vrstičnim elektronskim mikroskopom in jim določili velikostno porazdelitev. Sledila je temperaturna obdelava oz. sintranje. Da smo si pripravili primerno sintrane nosilce, smo morali najprej določiti optimalne pogoje. To sta čas in temperatura sintranja, pri katerih se zrna najbolje povežejo med seboj in se najmočneje med seboj držijo skupaj. Optimalni čas in temperatura sintranja smo dosegli pri 24 h in 180˚C oz. 5 h in 200°C. V postopek priprave sintranih nosilcev smo vklučili še stresalnik, s katerim smo preprečili nastajanje zračnih žepkov med zrni in na tak način prispevali k bolj homogeni morfologiji končnega materiala. Sintrana PMMA zrna smo uporabili kot nosilce oz. šablone za pripravo poroznih akrilatnih polimerov. Kot monomere smo uporabili 2-hidroksietil metakrilat (HEMA), etilenglikol dimetakrilat (EDGMA), etilakrilat (EA) in glicidil metakrilat (GMA). Izvajali smo dva tipa polimerizacije, polimerizacijo v masi in polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. V obeh primerih smo medij prelivali preko sintranih PMMA zrn, samo polimerizacijo pa smo inducirali termično v pečici ali pa smo izvedli fotopolimerizacijo v UV komori. Po polimerizaciji smo vzorce čistili najprej v etilacetatu, ki je iz polimerne matrice odstranil PMMA zrna, nato pa še z etanolom, da smo odstranili morebitne nezreagirane reaktante. Končni produkti so bili v obliki monolitov, ki smo jih še okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom ter s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. V okviru diplomske naloge smo pripravili material z odprto celično strukturo. V primeru polimerizacije v masi so imeli monoliti v strukturi večje primarne pore, ki so nastale na mestih PMMA zrn, ter manjše povezovalne pore, ki so nastale na stičnih mestih PMMA zrn. V skeletu polimerov por nismo zaznali. V primeru polimerizacije kontinuirne faze emulzije z visokim deležem pa smo poleg primarnih in povezovalnih por zaznali prisotnost por v samem skeletu
Keywords: poli(metil metakrilat), sintranje, porozni polimeri, polimerizacija, polimerni nosilci
Published: 16.09.2016; Views: 902; Downloads: 145
.pdf Full text (3,15 MB)

13.
Funkcionalizacija poliakrilne kisline do kislinskega klorida in študija stabilnosti
Sara Vozlič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo sintetizirali poliHIPE polimere na osnovi akrilne kisline. Polimere smo nato funkcionalizirali do kislinskega klorida, ki je zelo reaktiven in predstavlja reaktiven prekurzor za reakcije z nukleofili. Za sintezo smo uporabili polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze in termično polimerizacijo. Polimeri, ki so nastali, so zelo zanimivi, saj imajo porozno strukturo in jih lahko nadaljnjo uporabimo za različne funkcionalizacije. Prav tako se uporabljajo kot katalizatorji, nosilci, v biomedicini itd. V nalogi smo za sintezo uporabili različne monomere in preverili stabilnost nastalih emulzij. Kot zamreževalo smo uporabili MBAA, kot oljno fazo pa toluen. Spreminjali smo delež oljne faze in tudi s tem preverili omenjeno stabilnost. Čiščenje nastalih monolitov smo izvedli na različne načine. Ugotovili smo, da je za najstabilnejšo strukturo monolita, potrebna zadostna količina zamreževala. V našem primeru je bil delež zamreževala 25 mol%. Nastale polimere smo funkcionalizirali s tionil kloridom in s tem dosegli pretvorbo kislinskih skupin do kislinskega klorida. Delež klora, ki se je vezal pri funkcionalizaciji smo določili s potenciometrično titracijo.
Keywords: porozni polimeri, poliHIPE, poli(akrilna kislina), funkcionalizacija polimera, emulzijska polimerizacija
Published: 04.10.2016; Views: 657; Downloads: 67
.pdf Full text (1,85 MB)

14.
Porozne polihipe membrane s tiol-en polimerizacijo
Sanela German, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo, s katero smo želeli z uporabo dveh različnih monomerov, pentaeritritola tetrakisa (3-merkaptopropionat) (TT) in trimetilolpropana triaktilata (TMPTA), pripraviti polimerne membrane z ustrezno poroznostjo in morfologijo, ki bi lahko nadalje služile različnim aplikacijam. Sinteze smo se lotili s postopkom fotopolimerizacije kontinuirne faze emulzij z visokim deležem interne faze (HIP-emulzije). Kontinuirno fazo je v našem primeru predstavljala mešanica monomerov, interno fazo pa vodna raztopina kalcijevega heksahidrata. HIP emulzije, ki so se skozi celoten čas mešanja, pri 200 obr/min, nahajale v vodni kopeli, s konstantno temperaturo 21 °C, smo pripravili v treh različnih razmerjih med monomeroma (TT : TMPTA) in sicer 1 : 1, 1 : 2 in 1 : 4. Končne produkte smo po uspešni sintezi okarakterizirali s pomočjo infrardeče spektroskopije, z elementno analizo, DMA testi in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM analiza). V okviru diplomske naloge smo pripravili membrane z odprto celično strukturo in z infrardečo spektroskopijo pričakovano potrdili enako kemijsko sestavo pri vseh vzorcih. Hkrati smo zaključili, da spreminjanje razmerij med monomeroma vpliva na morfologijo končnega produkta in njegove mehanske lastnosti. Membrane so z višanjem razmerja TT : TMPTA pridobivale tipično porozno poliHIPE strukturo, medtem ko se je njihova elastičnost zmanjšala.
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrana, tiol-en polimerizacija, poliHIPE materiali, pentaeritritol tetrakis (3-merkaptopropionat), trimetilolpropan triaktilat
Published: 26.05.2017; Views: 580; Downloads: 92
.pdf Full text (2,27 MB)

15.
Vezava paladija na porozen zamrežen poli(4-vinilpiridin)
Tadeja Katan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga temelji na sintetiziranju funkcionalnih poroznih polimerov. Za njihovo pripravo smo izbrali postopek polimerizacije emulzij z visokim deležem notranje faze (poliHIPE). Te emulzije so v kontinuirni fazi vsebovale različne deleže monomerov 4-vinilpiridin, divinilbenzen in stiren. Po uspešni polimerizaciji emulzije so nastali stabilni monoliti, katere smo nato s postopkom hiperzamreženja dodatno zamrežili. Hiperzamreženje smo izvedli na dva različna načina. Prvi način je potekal z di-tert-butil peroksidom, drugi pa s pomočjo Friedel-Kraftsove reakcije. Z adsorpcijsko porozimetrijo smo analizirali vzorce po polimerizaciji in po hiperzamreženju. Z analizami smo pri obeh načinih potrdili nastanek novih povezovalnih por in s tem povečana specifična površina. Na dodatno zamrežen polimer z večjo specifično površino smo želeli vezati paladijevo sol. Ker imajo delci paladija veliko razmerje med površino in volumnom, je ponavadi velik delež delcev izpostavljen reaktivnim molekulam, kar ga odlikuje v dober katalizator. S polimeri stabilizirani delci paladija imajo pomembno vlogo v okoljskih in industrijskih procesih, probleme pa predstavljajo postopki za imobilizacijo in s tem znižana katalitska aktivnost polimera. Mi smo paladij želeli imobilizirati s poli(4vinilpiridin-ko-divinilbenzen-ko-stiren) monoliti tako, da bi ga vezali na proste dušikove atome v piridinskem obroču. Zato je bil naš primarni cilj ustvariti stabilno emulzijo, ki bi vsebovala čim večji delež 4-vinil piridina in s tem čim več prostih dušikovih atomov.
Keywords: funkcionalni porozni polimeri, poliHIPE, 4-vinilpiridin, paladij, Friedel-Kraftsov postopek hiperzamreženja
Published: 14.09.2017; Views: 299; Downloads: 40
.pdf Full text (3,69 MB)

16.
Priprava poli(glicidil metakrilata) z več nivojsko poroznostjo
Bernard Iternička, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pripravili porozne materiale na osnovi poli(glicidil metakrilata), ki so imeli več nivojsko poroznost. Takšno poroznost smo dosegli s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn. PMMA zrna smo sintrali in dobili nosilce, preko katerih smo nato prelili emulzijo z visokim deležem notranje faze (HIPE), ter nato polimerizirali kontinuirno fazo emulzije. Po polimerizaciji je nato sledilo čiščenje z vročim etilacetatom v Soxhletovem aparatu. S tem smo odstranili PMMA zrna in dobili želeno poroznost materiala. Najprej smo se lotili priprave nosilcev. Poli(metil metakrilatna) zrna smo sintrali pri dveh temperaturah, 180 °C in 200 °C, različno dolgo: 1h, 2h, 5h, 24h in 48h. Tako smo dobili nosilce, ki se medseboj razlikujejo v številu povezav in vratov med zrni. Nato smo pripravili HIP emulzijo tipa voda v olje, ki se je sestavljala iz glicidil metakrilata (GMA) zamreženega z 10% etilenglikol dimetakrilata (EGDMA). Pripravljeno emulzijo smo razdelili na dva dela. Del smo termično polimerizirali v kalupu, del smo pa prelili preko prej različno sintranih PMMA nosilcev, ter nato termično polimerizirali v pečici. Po polimerizaciji je sledilo čiščenje z etilacetatom v Soxhletovem aparatu, kar je odstranilo PMMA zrna iz matrice materialov. Končne vzorce smo nato analizirali z vrstičnim mikroskopom. Vsi pripravljeni materiali so kazali odprto celično zgradbo in želeno hierarhijo por. Primarne pore so nastale na mestih, kjer so pred čiščenjem bila PMMA zrna. Na mestih, kjer so se zrna pred čiščenjem stikala in povezovala pa so nastale povezovalne oz. sekundarne pore. V skeletu materialov so prisotne tudi terciarne pore, ki so posledica poroznosti samega poliHIPE materiala.
Keywords: sintranje, poli(metil metakrilat), glicidil metakrilat, porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze
Published: 04.10.2018; Views: 231; Downloads: 42
.pdf Full text (4,07 MB)

17.
Priprava hierarhično poroznih materialov iz multiplih šablon
Azra Osmić, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo sintetizirali porozne polimerne materiale s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn. Sintrana PMMA zrna smo uporabili kot osnovo za kalup za polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze, kateri je sledila polimerizacija. Tako pripravljen material smo nato čistili v Soxhletovem aparatu v ustreznem topilu. Ta korak nam je omogočil odstranitev PMMA zrn in s tem nastanek porozne strukture. PMMA zrnom smo z vrstičnim elektronskim mikroskopom določili premere in dobili velikostno porazdelitev. Zrna smo sintrali pri temperaturi 180 ˚C 24 h. Za dosego enakomerne razporeditve polimernih zrn v kalupu smo jih predhodno stresali. Kot monomere smo uporabilil divinil adipat (DVA) in 2-hidroksietil metakrilat (HEMA). Izvajali smo polimerizacijo kontinurine faze emulzije z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije), in sicer termično v pečici in s fotopolimerizacijo v UV komori. Po polimerizaciji smo materiale čistili v Soxhletovem aparatu. Osnovne monolite (polimerizirana emulzija brez uporabe sintranega nosilca) smo čistili 24 h v izopropanolu, nosilce (polimerizirana emulzija z uporabo sintranega nosilca) pa 24 h v etilacetatu in 24 h v etanolu. Končne produkte smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom, Fourierjevo transformacijsko infrardečo mikroskopijo ter adsorpcijskim porozimetrom. Vzorce brez uporabe sintranih PMMA zrn smo uspešno sintetizirali za oba sistema, poli(DVA) in poli(HEMA-ko-MBAA). Pri sintezi materiala z uporabo sintranega nosilca pa smo uspeli sintetizirati poli(DVA) le s fotopolimerizacijo, medtem ko smo poli(HEMA-ko-MBAA) material dobili tako s fotopolimerizacijo kot tudi s termično polimerizacijo.
Keywords: polimerizacija, sintranje, porozni polimeri, poliHIPE, HIP emulzije
Published: 09.11.2018; Views: 264; Downloads: 52
.pdf Full text (3,82 MB)

18.
Kemijska modifikacija površine vinilbenzil kloridnih poliHIPE materialov z metodo RAFT graftiranja
Nuša Cmager, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo uspešno izvedli graftiranje molekul glicidil metakrilata na funkcionaliziran DVB/VBC kopolimer. Z namenom priprave polimera, ki bi ga funkcionalizirali, smo uspešno sintetizirali DVB/VBC kopolimer, ki smo ga naknadno hiperzamrežili in mu bistveno povečali specifično površino. Specifična površina je dosegala vrednosti več kot 1000 m2/g. Polimer smo uspešno funkcionalizirali s tris(2-aminoetil) aminom in potrdili njegovo vezavo s FTIR spektroskopijo in elementno analizo. Sledila je imobilizacija izbranega RAFT reagenta 4-ciano-4-[(dodecilsulfaniltiokarbonil)-sulfanil] pentanojske kisline. Rezultati so pokazali prisotnost amidnega signala, ki je posledica reakcije med aminom in RAFT reagentom. Elementna analiza je pokazala zvišanje vsebnosti žvepla v materialu. Na koncu smo izvedli reakcijo graftiranja na površini sintetiziranega polimera z molekulami glicidil metakrilata. Izvedli smo reakcije na polimeru v prahu in polimeru v kosu. Rezultati so pokazali uspešnost na obeh primerih, vendar je bilo povečanje mase večje v primeru polimera v kosu. Vezavo molekul GMA smo okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo, ki je v primerjavi z osnovnim polimerom prikazala bolj mehke in zabrisane linije. Te so posledica nove plasti na polimeru. Graftiranje smo okarakterizirali še s FTIR spektroskopijo, ki je potrdila prisotnost epoksidnega signala v materialu zaradi glicidil metakrilata.
Keywords: RAFT polimerizacija, hiperzamreženje, graftiranje, porozni polimeri, glicidil metakrilat, poliHIPE
Published: 04.12.2018; Views: 166; Downloads: 44
.pdf Full text (2,97 MB)

19.
20.
Sinteza substituiranih poli(p-fenilen etinilenov) in poli(p-fenilen vinilenov) z emulzijskim templatiranjem
Amadeja Kokol, 2019, master's thesis

Abstract: Priprava emulzij z visokim deležem notranje faze s C-C reakcijami navzkrižnega pripajanja omogoča sintezo visoko poroznih polimernih pen. Tako pripravljene π-konjugirane poliHIPE pene so še posebej zanimive zaradi združevanja 3D makroporozne morfologije tipične za poliHIPE pene in π-konjugiranega ogrodja značilnega za konjugirane mikroporozne polimere. V sklopu magistrskega dela smo uspešno sintetizirali poli(p-fenilen etinilene) s polimerizacijo HIP emulzij in polimerizacijo v raztopini s Sonogashira reakcijo navzkrižnega pripajanja. Pripravljene poliHIPE pene imajo značilno poliHIPE strukturo, medtem, ko imajo polimeri pripravljeni v raztopini 2D cevasto morfologijo. V nadaljevanju smo na substituiranih poliHIPE penah izvedli reakciji demetiliranja in sultoniranja, da bi povečali hidrofilnost π-konjugiranega ogrodja. Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s FTIR in NMR spektroskopijo ter elementno analizo. Rezultati kažejo, da je bila reakcija sultoniranja uspešna v primeru poli(p-dimetoksibenzena) in neuspešna pri poli(p-nitrofenolu). V zadnjem delu magistrske naloge smo želeli izvesti sintezo substituiranih poli(p-fenilen vinilenov) z emulzijskim templatiranjem s Heckovo reakcijo navzkrižnega pripajanja. Heckovo navzkrižno pripajanje v emulziji nam ni uspelo, zato smo pripravili poli(p-fenilen vinilene) s polimerizacijo v raztopini. Rezultati kažejo, da so za Heck reakcijo primernejša polarna topila in visoke temperature. Z morfološko karakterizacijo smo potrdili klasično cvetačasto morfologijo. Določili in primerjali smo tudi specifično površino (BET) poli(p-fenilen etinilenov) in poli(p-fenilen vinilenov) pripravljenih s polimerizacijo v raztopini in ugotovili, da 2D cevasta morfologija sintetizirana s Sonogashira reakcijo daje višje površine kot cvetačasta morfologija sintetizirana s Heckovo reakcijo.
Keywords: poliHIPE, Sonogashira-Hagihara, Heck-Mizoroki, C-C reakcije navzkrižnega pripajanja, konjugirani porozni polimeri
Published: 10.12.2019; Views: 74; Downloads: 18
.pdf Full text (4,16 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica