| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Polimerizacija benzil kloridnih derivatov v emulzijskih medijih
Nejc Brunček, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Polimerni materiali so del našega vsakdana. Sintetiziramo jih lahko na več načinov. V okviru diplomske naloge smo sintetizirali poli(vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzenske) monolite s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze in s polimerizacijo v masi. Reakcijo polimerizacije smo inducirali z uporabo termičnega iniciatorja α,α'-azoisobutironitrila, redoks iniciatorja N,N,N',N'- tetrametiletan-1,2-diaminom v kombinaciji s termičnim iniciatorjem amonijevim persulfatom in fotoiniciatorjema Irgacure 784 in H-Nu 470. Rezultati so pokazali, da lahko poli(vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzenske) monolite uspešno sintetiziramo s polimerizacijo v masi in s polimerizacijo kontinuirne emulzije z visokim deležem notranje faze, kadar jo induciramo s termičnim in redoks iniciatorjem. Fotopolimerizacija, ki jo lahko induciramo z dnevno svetlobo ali modro svetlobo LED lučk, je bila uspešna le pri polimerizaciji v masi. Kontinuirna faza emulzije na osnovi vinilbenzil klorida in divinilbenzena s fotopolimerizacijo ni dala polimernega produkta. Iz tega razloga smo zamreževalo divinilbenzen nadomestili s trimetilpropan triakrilatom. Polimerizacija kontinuirne faze emulzije na osnovi vinilbenzil klorid-ko-trimetilpropan triakrilata in polimerzacija vinilbenzil klorida zamreženega s trimetilpropan triakrilatom v masi, sta bili uspešni s fotoiniciatorjem Irgacure 784. Na osnovi rezultatov sklepamo, da na uspešnost polimerizacije vpliva več dejavnikov. V našem primeru izbrano zamreževalo, izbran iniciator in vir svetlobe.
Keywords: : vinilbenzil klorid, divinilbenzen, iniciator, porozni materiali, HIPE emulzije
Published: 08.10.2020; Views: 240; Downloads: 55
.pdf Full text (2,24 MB)

2.
Porozne polihipe membrane s tiol-en polimerizacijo
Sanela German, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo, s katero smo želeli z uporabo dveh različnih monomerov, pentaeritritola tetrakisa (3-merkaptopropionat) (TT) in trimetilolpropana triaktilata (TMPTA), pripraviti polimerne membrane z ustrezno poroznostjo in morfologijo, ki bi lahko nadalje služile različnim aplikacijam. Sinteze smo se lotili s postopkom fotopolimerizacije kontinuirne faze emulzij z visokim deležem interne faze (HIP-emulzije). Kontinuirno fazo je v našem primeru predstavljala mešanica monomerov, interno fazo pa vodna raztopina kalcijevega heksahidrata. HIP emulzije, ki so se skozi celoten čas mešanja, pri 200 obr/min, nahajale v vodni kopeli, s konstantno temperaturo 21 °C, smo pripravili v treh različnih razmerjih med monomeroma (TT : TMPTA) in sicer 1 : 1, 1 : 2 in 1 : 4. Končne produkte smo po uspešni sintezi okarakterizirali s pomočjo infrardeče spektroskopije, z elementno analizo, DMA testi in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM analiza). V okviru diplomske naloge smo pripravili membrane z odprto celično strukturo in z infrardečo spektroskopijo pričakovano potrdili enako kemijsko sestavo pri vseh vzorcih. Hkrati smo zaključili, da spreminjanje razmerij med monomeroma vpliva na morfologijo končnega produkta in njegove mehanske lastnosti. Membrane so z višanjem razmerja TT : TMPTA pridobivale tipično porozno poliHIPE strukturo, medtem ko se je njihova elastičnost zmanjšala.
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrana, tiol-en polimerizacija, poliHIPE materiali, pentaeritritol tetrakis (3-merkaptopropionat), trimetilolpropan triaktilat
Published: 26.05.2017; Views: 1095; Downloads: 131
.pdf Full text (2,27 MB)

3.
4.
Vmesnik za prenos geometrije in obremenitev za vezane računalniške simulacije z Abaqusom
Nejc Novak, 2015, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela je bil razvit vmesnik za prenos geometrije in obremenitev za vezane računalniške simulacije s programskim paketom Abaqus. Vmesnik je osnovan na izmenjavi podatkov o geometriji in obremenitvah med programom Abaqus in poljubno programsko kodo s pomočjo uporabniških podprogramov VUFIELD in VUAMP v programskem paketu Abaqus. Vmesnik lahko uporabimo za vezane simulacije različnih fizikalnih pojavov, pri katerih je obremenitveno stanje odvisno od geometrije. Za verifikacijo so predstavljeni trije testni primeri, kjer je analiziran pravilen prenos obremenitev in ohranitev energije. S testnimi primeri je ovrednotena tudi učinkovitost vmesnika. V nadaljevanju je predstavljeno delovanje vmesnika na primeru obremenjevanja konstrukcije napolnjene s porozno APM strukturo, katere obremenitveno stanje se preračunava v ločeni programski kodi. Nakazane so tudi možnosti za nadaljnji razvoj in uporabo tega vmesnika.
Keywords: Porozni materiali, vezane računalniške simulacije, Abaqus, uporabniški podprogram
Published: 08.09.2015; Views: 1171; Downloads: 155
.pdf Full text (1,89 MB)

5.
6.
POROZNI POLIMERI IZ ALIFATSKIH URETANSKIH DIAKRILATOV
Davor Bezget, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na osnovi monomera alifatski uretanski diakrilat (AUD) smo želeli z uporabo emulzij sintetizirati porozne poliHIPE materiale. Zaradi različne uporabe poliHIPE materialov je pomembno, da poskušamo sintetizirati le te z različnimi monomeri. Posledično dobimo različne kemijske in fizikalne lastnosti. Ker so določeni poliHIPE materiali trdi in krhki, smo želeli sintetizirati bolj prožen material. V kombinaciji z alifatskim uretanskim diakrilatom smo uporabljali tudi stiren, divinil benzen, divinil adipat in tetratiol (pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)). Sintezo smo izvajali v steklenem reaktorju. K organski fazi, ki so jo sestavljali monomeri, surfaktant, topilo in iniciator smo po kapljicah dodajali vodno fazo, ki jo je predstavljala deionizirana voda z raztopljenim kalcijevim kloridom. S pomočjo propelerskega mešala smo pri 300 obr/min po 60 min dobili emulzijo. Za polimerizacijo te emulzije smo uporabljali dva različna postopka; termično polimerizacijo in fotopolimerizacijo. Polimere smo čistili z etanolom in destilirano vodo. Monolite, ki smo jih dobili s termično polimerizacijo, smo čistili v Soxletovem aparatu. Vzorce smo sušili v digestoriju, nekatere tudi v vakuumskem sušilniku. S spreminjanjem sestave organske faze smo želeli dobiti porozen poliHIPE monolit. Stabilnost emulzije in polimerizacija je bila v večina primerih uspešna. Problem pa je nastal, ker so se monoliti v času sušenja zelo krčili. Kemijsko sestavo vzorcev smo spremljali s FTIR spektroskopijo. Za nas najpomembnejši signali so bili za vezi N-H, C-O, C=O. Ti signali nam dokazujejo vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata v vzorcu. Strukturo vzorcev smo analizirali s SEM mikroskopijo. Te posnetke smo naredili s posušenimi vzorci in z vzorci, ki se še niso sušili. Polimerizacija stabilnih emulzij je uspela, vendar so SEM posnetki pokazali, da večina vzorcev nima tipične poliHIPE morfologije. Vzorec, ki je imel samo 5% vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata je pokazal lepo poliHIPE strukturo. Prvi cilj, uspešna polimerizacija z alifatskim uretanskim diakrilatom, je bil dosežen. Drugi cilj je pa bil sintetizirati poliHIPE material, to pa nam je uspelo samo v primeru z malo vsebnostjo alifatskega uretanskega diakrilata.
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, poliHIPE materiali, emulzijska polimerizacija, klik reakcije, tiol-en polimerizacija
Published: 03.06.2014; Views: 2143; Downloads: 290
.pdf Full text (3,98 MB)

7.
Karakterizacija togosti UniPore celične strukture z računalniškimi simulacijami
Nejc Novak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: UniPore celična struktura je bila pred kratkim razvita v Shock Wave and Condensed Matter Research Center Univerze v Kumamotu na Japonskem. Prototipne UniPore celične strukture imajo določene posebne lastnosti, ki so zelo zanimive za gradnjo učinkovitih modernih lahkih konstrukcij. Namen diplomskega dela je s pomočjo računalniških simulacij določiti materialne lastnosti bakra (osnovnega gradiva) in togosti UniPore celične strukture. Računski model je bil osnovan na osnovi rekonstruirane geometrije izdelanih vzorcev in nato preračunan v programu ABAQUS. Vrednotenje rezultatov računalniških simulacij je temeljilo na primerjavi z rezultati eksperimentalnih testov.
Keywords: Porozni materiali, Unipore celična struktura, Metoda končnih elementov, Togost inženirskih gradiv
Published: 17.10.2013; Views: 1464; Downloads: 142
.pdf Full text (3,45 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica