| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SPREMEMBE PRI POROČANJU PO ODSEKIH PO MSRP 8 V PRIMERJAVI Z NJEGOVIM PREDHODNIKOM MRS 14
Matej Vrčkovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S 1. 1. 2009 morajo podjetja, ki poročajo po MSRP, razkrivati informacije po odsekih po MSRP 8, ki je nadomestil MRS 14. MSRP 8 je standard, ki je skoraj kopija ameriškega standarda SFAS 131. Njegovo sprejetje je predvsem posledica zbliževanja MSRP in US GAAP. Z MSRP 8 se bistveno spremeni opredeljevanje odsekov. Medtem ko so bili pri MRS 14 odseki opredeljeni kot področni in območni, so pri MSRP 8 odseki, o katerih se poroča, opredeljeni na osnovi informacij, ki jih vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM) uporablja za sprejemanje odločitev glede poslovanja podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili standard poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8) in standard poročanje po odsekih (MRS 14) in ju primerjali med seboj. Proučevali smo tudi vplive in spremembe ob prehodu z MRS 14 na MSRP 8 z vidika poročevalcev in z vidika uporabnikov računovodskih informacij. Ugotovili smo, da so pripravljavci računovodskih informacij v letnih poročilih dokaj dobro sprejeli standard, medtem ko so uporabniki informacij do novega standarda dokaj zadržani. Kot slabost MSRP 8 so največkrat omenili neobvezno poročanje po območnih odsekih in zmanjšanje primerljivosti zaradi izvzetega kriterija tveganj in nagrad, ki ga prinaša poslovodski pristop. V avtomobilski industriji podjetja, ne glede na standard poročanja, razkrivajo skorajda istovrstne informacije. Razlike nastajajo pri številu odsekov in številu razkritih postavk, kar pa glede na ugotovitve naše raziskave ni pogojeno, po katerem standardu podjetje poroča. S tem smo zavrgli trditve, da imajo informacije, razkrite po MSRP 8, za zunanje uporabnike večjo dodano vrednost, da informacije, razkrite po MSRP 8, pripomorejo k boljšemu razumevanju letnega poročila kot celote in da se pri MSRP 8 povečuje tveganje razkrivanja občutljivih informacij. Sklepamo lahko tudi, da se stroški priprave informacij po MSRP 8 ne zmanjšajo pomembno. Če bi se, bi verjetno vsa podjetja ali vsaj večina takoj prešla na poročanje po MSRP 8, kar pa se pri podjetjih v avtomobilski industriji ni zgodilo.
Keywords: poročanje po poslovnih odsekih (MSRP 8), poročanje po odsekih (MRS 14), razkritja o odsekih podjetja in z njimi povezanih informacij (SFAS 131), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), ameriški splošno sprejeti standardi (US GAAP), vodilna oseba za sprejemanje poslovnih odločitev (CODM), območni odsek, področni odsek, poslovni odsek, avtomobilska industrija
Published: 08.12.2009; Views: 2651; Downloads: 225
.pdf Full text (437,82 KB)

2.
RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽB
Daniel Zdolšek, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu.
Keywords: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški; povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij
Published: 29.06.2011; Views: 2323; Downloads: 97
URL Link to full text

3.
POSEBNOSTI LETNIH POROČIL BORZNO POSREDNIŠKIH DRUŽB
Kristina Črešnar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Borzno posredniška družba v Sloveniji (v nadaljevanju BPD) je gospodarska družba, ki je zaradi narave svojega dela izpostavljena velikim tveganjem. Deluje pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki stalno bdi nad njenim poslovanjem. Zaradi svoje specifičnosti mora v svojem letnem poročilu prikazati posamezne informacije povezane z njenimi investicijskimi storitvami. S tem bralcu letnega poročila omogoči, da se seznani z določenimi informacijami in tako lažje uravnava svoja tveganja in sprejema odločitve, povezane z družbo. Diplomski seminar je razdeljen na štiri dele. Najprej obravnava pojem in delovanje BPD v Sloveniji, nato preučuje strokovne in zakonske okvirje, ki urejajo računovodenje in zunanje poročanje BPD v Sloveniji, sledi obravnava posebnosti v letnih poročilih BPD v Sloveniji ter v zadnjem delu primerjava posebnosti štirih letnih poročil BPD in sicer dveh slovenskih in dveh tujih (iz Hrvaške in ZDA).
Keywords: Borzno posredniška družba, zunanje poročanje, posebnosti v letnih poročilih, razkritja v poslovnem poročilu, posredniško poslovanje, poravnalno poslovanje, priloga k izkazu poslovnega izida
Published: 21.11.2012; Views: 866; Downloads: 49
.pdf Full text (1,89 MB)

4.
DEJAVNIKI VPLIVA NA POROČANJE ODPRTIH SLOVENSKIH DRUŽB O INTELEKTUALNIH ZMOŽNOSTIH
Nina Jelenovec, 2015, master's thesis

Abstract: Vse večji del aktivnosti sodobnih organizacij je neotipljiv in očem neviden. Ob vse večji odprtosti in povezanosti svetovnega gospodarstva je organizacijam težko ohranjati konkurenčnost zgolj na osnovi tradicionalnih proizvodnih faktorjev in fizično obstoječih sredstev, pripoznanih v računovodskih izkazih. Ustvarjanje, uporaba in izkoriščanje znanja je postalo kritično za to, kako podjetja, regije in gospodarstva razvijajo in ohranjajo svoje konkurenčne prednosti. Slednje je v sodobnih gospodarskih razmerah potrebno graditi na prvinah poslovanja, ki so drugačne, trajne (obstojne), ki jih je možno reproducirati, podvajati in s strani konkurentov težko posnemati. Vse to predstavljajo znanja, inovacije, informacije, izkušnje in sposobnosti ljudi, poslovne povezave, ugled v javnosti in podobne prvine, imenovane intelektualne zmožnosti. Enega največjih izzivov za računovodsko stroko v sodobnih gospodarskih razmerah, ko vse bolj narašča njihov pomen med strateškimi potenciali organizacije, zato predstavlja zagotavljati informacije o teh, v tradicionalnem računovodstvu v pretežni meri "skritih" prvinah poslovanja. V tem delu ugotavljamo v kolikšni meri odprte slovenske družbe, tj. tiste katerih delnice so predmet trgovanja na slovenskem organiziranem trgu vrednostnih papirjev, prostovoljno poročajo o intelektualnih zmožnostih v letnih poročilih in s katerimi dejavniki je moč pojasniti tovrstne poročevalske prakse odprtih slovenskih družb. Izsledki raziskave kažejo, da med družbami obstajajo precejšnje razlike v stopnji poročanja o intelektualnih zmožnostih, ki je v povprečju slabša kot v primerljivih tujih raziskavah. Pokazalo se je, da značilnosti družb, ki so se v predhodnih raziskavah pokazale kot bolj ali manj vplivni dejavniki na tovrstna razkritja (dejavnost, zadolženost, poslovna uspešnost in vrsta revizijske družbe), ne vplivajo statistično značilno na stopnjo razkritij o intelektualnih zmožnostih slovenskih odprtih družb. Dokazan je zgolj statistično značilen vpliv velikosti družb na število razkritih podkategorij intelektualnih zmožnosti, ki tudi sicer velja kot dejavnik katerega vpliv na prostovoljna razkritja družb je bil največkrat dokazan. Velikost družbe (merjena z vrednostjo sredstev družbe) značilno pozitivno vpliva na stopnjo tovrstnih (prostovoljnih) razkritij odprtih slovenskih družb.
Keywords: Intelektualne zmožnosti, računovodenje, računovodsko poročanje, letno poročilo, prostovoljna razkritja, stopnja poročanja, dejavniki vpliva.
Published: 25.08.2015; Views: 748; Downloads: 39
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
UPRAVLJANJE, OBVLADOVANJE TVEGANJ IN SKLADNOST V ZAVAROVALNICI MARIBOR
Karmen Semler, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Nov sistem upravljanja zavarovalnic, ki ga prinaša direktiva Solventnost II zagotavlja večjo stabilnost in transparentnost poslovanja zavarovalnic in s tem tudi boljšo zaščito zavarovancev, ki so uporabniki zavarovalnih storitev. Kot negativno posledico uvedbe direktive Solventnost II lahko štejemo višje administrativne stroške ob vpeljavi direktive. Dolgoročno pa bi naj direktiva vplivala na ugodnejše poslovanje zavarovalnic. Korporativno upravljanje zavarovalnic pa v sektor zavarovalništva prinaša več etike, s tem pa tudi večje zaupanje v zavarovalne storitve in produkte.
Keywords: zavarovalništvo, Zavarovalnica Maribor, Zakon o zavarovalništvu, korporativno upravljanje, obvladovanje tveganj, tveganja, skladnost, Solventnost II, Lamfalussyjev proces, EIOPA, zahtevani solventnostni kapital, minimalni zahtevani kapital, zavarovalno-tehnične rezervacije, vrednotenje lastnih sredstev ORSA, kakovost podatkov, prenos informacij, sposobnost in primernost, ključne funkcije, notranje kontrole, izločeni posli, poročanje in razkritja
Published: 23.10.2015; Views: 905; Downloads: 222
.pdf Full text (1,57 MB)

6.
Vpliv finančne krize na poročanje o tveganjih v letnih poročilih velikih slovenskih nefinančnih podjetij
Vesna Dajčman, 2016, master's thesis

Abstract: Finančna kriza je vplivala na gospodarstvo v vseh pogledih. Z raziskavo se osredotočamo na vpliv finančne krize na poročanje o tveganjih v letnih poročilih velikih slovenskih nefinančnih družb, ki kotirajo na borzi. Za slednje je namreč po zakonodaji obvezno poročanje o tveganjih v letnih poročilih. V okviru teoretičnega dela raziskave smo opredelili tveganja, sistem njihovega obvladovanja, pomen poročanja o tveganjih v letnih poročilih in institucionalne okvire poročanja o tveganjih v letnih poročilih ter predstavili metodo analize vsebine, ki je bila uporabljena v podobnih raziskavah, in oblikovali pregled tujih in domačih raziskav, opravljenih na področju poročanja o tveganjih v letnih poročilih. V okviru empiričnega dela raziskave smo na primeru 30 velikih slovenskih nefinančnih družb proučili vpliv finančne krize na poročanje o tveganjih v letnih poročilih. Primerjali smo letna poročila za obdobje 2005-2006 (pred krizo) in obdobje 2011-2012 (po krizi). Skupno smo pregledali 120 letnih poročil, ki smo jih pregledali v celoti, saj družbe poročajo o tveganjih tako v uvodnem, kot poslovnem in računovodskem poročilu. Pri zajemanju podatkov iz letnih poročil smo uporabili metodo analize vsebine, v okviru katere smo uporabili različne metode (štetje besed, štetje stavkov, metoda ključnih besed, indeks za merjenje kakovosti razkritij o tveganjih). Pridobljene podatke iz letnih poročil smo obdelali z ustreznimi statističnimi metodami. Ugotovitve lahko zaokrožimo v spoznanje, da rezultati naše raziskave kažejo na boljšo razvitost poročanja o tveganjih v letnih poročilih velikih slovenskih nefinančnih družb po finančni krizi.
Keywords: poročanje o tveganjih, razkritja o tveganjih, finančna kriza, nefinančne družbe, analiza vsebine
Published: 22.08.2016; Views: 438; Downloads: 56
.pdf Full text (2,27 MB)

7.
Poročanje slovenskih bank po MSRP 7
Silva Kočnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji so ena izmed pomembnih vej v finančnem posredništvu banke. Kot vsaka družbe, tudi banka pri svojem delovanju prevzema določena tveganja. Po Zakonu o bančništvu je ta tveganja dolžna ugotoviti, meriti, obvladovati in spremljati. Cilj uvedbe MSRP 7, Finančni instrumenti: razkritja, je ravno ta, da bi uredil razkrivanje obvladovanja tveganja in finančnih instrumentov ter s tem poskrbel za večjo preglednost. MSRP 7 tako uporabnikom omogoča, da ocenijo pomen finančnih instrumentov za finančni položaj organizacije in njeno uspešnost. MSRP 7 tako vpeljuje številne nove in obsežne zahteve po razkritjih, kot na primer zagotavljanje kvantitativnih podatkov o izpostavljenosti finančnemu tveganju, pripravo analize občutljivosti za vsako vrsto tržnega tveganja in številne druge zahteve. Dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H) je uvedla obvezno uporabo MSRP po letu 2005 za banke, zavarovalnice in vsa podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. V diplomskem delu se bomo osredotočili na razkritja, ki jih MSRP 7 predpisuje in morajo biti vključena v letno poročilo bank. V teoretičnem delu bomo predstavili in pojasnili pojme in zakonske podlage, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi letnih poročil. V praktičnem delu bomo primerjali poročanje izbranih bank, ki poslujejo v Sloveniji glede na vrsto in obseg razkritij. Zanimalo nas bo predvsem ali so razkritja primerjanih bank ustrezna in ali povprečnemu bralcu letnega poročila dajejo bistvene informacije, ki bi ga utegnile zanimati.
Keywords: banke, letno poročilo, MSRP 7, razkritja, BASEL II, računovodsko poročanje
Published: 02.09.2016; Views: 628; Downloads: 95
.pdf Full text (779,43 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica