Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo je bilo napisano z namenom raziskave prodaje blaga slovenskega porekla. Osredotočili smo se izključno na prodajo živilskega blaga slovenskega porekla v Sloveniji. Želeli smo raziskati, kakšne so prodajne poti in marketinške aktivnosti pri prodaji živilskega blaga slovenskega porekla. Raziskali smo večino posameznih področij, na katere se deli blago živilskega izvora. Ugotoviti smo želeli, ali je blago na trgu dovolj dostopno vsem odjemalcem, po kakšni ceni je dostopno, koliko ponujenega blaga je dejansko slovenskega porekla in koliko izdelkov oz. blaga je v Sloveniji zgolj izdelanega oz. predelanega. Želeli smo izvedeti, koliko so potrošniki pripravljeni plačati za blago slovenskega porekla napram enakemu blagu tujega porekla. Raziskati smo želeli tudi, po katerih prodajnih poteh pride živilsko blago slovenskega porekla od pridelovalca oz. proizvajalca do končnega porabnika. Magistrsko delo smo podkrepili z raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega vprašalnika. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, kakšno je dogajanje na trgu živilskega blaga slovenskega porekla. S pomočjo rezultatov smo lahko jasno opredelili, kje so največje pomanjkljivosti, katerega blaga je na trgu največ, katero blago na trgu dosega najvišjo ceno in s katerim blagom smo samooskrbni oz. katero je blago, ki ga proizvedemo več, kot ga porabimo. Samo delo je lahko odličen vir informacij za vsakega posameznika, ki se bodisi ukvarja s pridelavo, predelavo ali bodisi le s prodajo blaga slovenskega porekla, da se lahko s pomočjo zbranih in analiziranih podatkov še bolj približa svojim odjemalcem.
Keywords: prodaja, slovensko poreklo, prodaja živil
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 431; Downloads: 62
Full text (2,02 MB)

Abstract: Potrošnik je vsakodnevno vzpodbujen k nakupovanju izdelkov slovenskega porekla in v magistrski nalogi smo preverili, kako močan odločevalec nakupa je poreklo izdelka med potrošniki. Ugotovili smo tudi, da so promocijske akcije v večini primerov namenjene živilskim proizvodom. S pomočjo analize profilov na družbenem omrežju Facebook smo preverili, kako vešča so podjetja, ki izdelujejo izdelke slovenskega porekla, pri uporabi digitalnega marketinga za promocijo lastnih izdelkov. Spletne trgovine so nam načeloma dobro poznane, spletne tržnice, ki so v bistvu nekoliko drugačna oblika spletnih trgovin, pa nekoliko manj. V magistrski nalogi predstavljamo zamisel o spletni tržnici, ki omogoča prodajo izdelkov slovenskega porekla na enem mestu.
Keywords: digitalni marketing, poreklo, spletna trgovina, spletna tržnica, odločevalec nakupa
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 497; Downloads: 124
Full text (1,43 MB)

Abstract: Smo v obdobju liberalizacije mednarodne trgovine, katere končni cilj je prosto trgovanje brez ovir. Z liberalizacijo mednarodne trgovine je prišlo do pojava globalizacije in z njenim razmahom se je pojavila vse večja težnja po enotnih pravilih, ki bi veljala za vse države. Prav zato so se skozi čas oblikovale različne institucije in organizacije. Ena najpomembnejših mednarodnih institucij danes je Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljevanju STO), ki ureja trgovanje med državami na globalni ravni. Podobno kot STO je bila tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU) zasnovana z namenom, da bi odpravila ovire in spodbudila svobodno trgovino med svojimi državami članicami. Globalizacija je prinesla spremembe tudi na področju potrošnje, saj omogoča potrošnikom dostop na širši trg in s tem večjo izbiro izdelkov. Na nakupne odločitve potrošnikov vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi informacija o poreklu blaga. Poreklo blaga potrošniku pove, od kod določen izdelek prihaja, kar mu omogoča razlikovanje med domačimi in uvoženimi izdelki, ter s tem dajanje prednosti domačim izdelkom zgolj zato, ker so domači, ne pa nujno tudi boljši, kar je v nasprotju s svobodno trgovino in prostim pretokom blaga. Diplomsko delo primerja pravno ureditev glede pravice potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga po pravu EU in pravu STO. V diplomskem delu ugotavljam, da pravo EU prepoveduje nacionalne zahteve po označbi porekla blaga iz drugih držav članic na izdelkih, saj predpostavlja, da imajo potrošniki negativne stereotipe o uvoženih izdelkih, kar ovira trgovino na enotnem trgu EU, razen v primerih, ko poreklo vpliva na kakovost blaga. Po drugi strani pa pravo STO načeloma priznava pravico potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga, vendar pravila o poreklu blaga držav članic sama po sebi ne smejo imeti omejitvenih ali motečih učnikov na mednarodno trgovino.
Keywords: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, poreklo blaga, potrošniki, svobodna trgovina, prosti pretok blaga
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1653; Downloads: 118
Full text (833,44 KB)

Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavi logistiko uvoza novih vozil z vidika pooblaščenega uvoznika. Predstavi trenutno veljavno evropsko in slovensko zakonodajo, ki določata obračunavanje predpisanih dajatev. Prav tako prikaže različne možne načine dostave vozil z različnimi prevoznimi sredstvi. V praktičnem delu je na konkretnih primerih dveh japonskih znamk (Honda in Mitsubishi) predstavljen način obračunavanja uvoznih dajatev. Podrobno je prikazan tudi način določanja transportne poti dobave vozil do pooblaščenih trgovcev v Sloveniji.
Keywords: avto logistika, špedicijske storitve, prevozne storitve, carinska politika, poreklo blaga, davek na motorna vozila
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 890; Downloads: 124
Full text (3,41 MB)

Abstract: V času intenzivne globalizacije se podjetja soočajo s hitrimi in korenitimi spremembami, ki jih le-ta povzroča. Danes se meje brišejo, razdalje postajajo vse krajše, zato si podjetja prizadevajo vstopiti tudi na najbolj oddaljena tržišča, kar bi še pred nekaj leti veljajo za izredno tvegano potezo. Podjetja v želji bodisi po obstoju bodisi po širitvi obsega poslovanja in v težnji po večjih dobičkih vstopajo na tuja tržišča, kjer je konkurenca praviloma ostrejša. Velika slovenska podjetja so pri tem praviloma uspešnejša, saj razpolagajo z več sredstvi za uspešen prodor na tuja tržišča, manjša in srednje velika podjetja so pri tem omejena in se v procesu internacionalizacije soočajo z večjimi težavami. Diplomska naloga obravnava podjetje EMO ETT d.o.o., proizvodnja emajlirane posode, njegovo uvozno in izvozno poslovanje ter izpolnjevanje predpisov o poreklu blaga v postopku pridobivanja in dokazovanja porekla končnih proizvodov. Podjetje EMO ETT d.o.o. se je vse od leta 1991 soočalo s korenitimi spremembami v svojem poslovanju. Prva takšna sprememba je bila osamosvojitev Republike Slovenije leta 1991, ki je pomenila izgubo južnih tržišč in posledično tudi prvi stečaj v letu 1994. Po štirih letih, ko je podjetje prehajalo v roke različnih lastnikov, je leta 1998 prešlo v zasebno lastništvo in še istega leta ponovno zagnalo proizvodnjo emajlirane posode v Celju. Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, ki je po takratni širitvi štela 25 držav članic. Še pred uveljavitvijo evropskega sporazuma 1. februarja 1999 je z letom 1997 pričel veljati njegov trgovinski del v obliki začasnega sporazuma, s katerim sta EU in Slovenija odpravili vse količinske omejitve za uvoz industrijskih izdelkov oz. postopno znižali carine za občutljive industrijske izdelke. Slovenija je carinski sistem, primerljiv z evropskim, uveljavila že leta 1996. Od istega leta Slovenija uporablja Evropsko kombinirano nomenklaturo blaga s carinsko tarifo. Evropska unija je carinska unija. V odnosu do tretjih držav se uporablja skupna carinska tarifa in skupna trgovinska politika. Osnovna svoboščina notranjega trga je prost pretok blaga in pomeni, da lahko podjetje iz ene članice prodaja svoje blago podjetju iz druge članice pod enakimi pogoji, kot če bi bili obe podjetji iz iste države. Velja načelo vzajemnega priznavanja blaga, ki narekuje, da morajo vse članice dovoliti trgovanje z blagom, ki je bilo zakonito proizvedeno v katerikoli od njih. Danes šteje integracija 27 članic. Širitev EU je nenehen proces, trenutno so v postopku kandidature za članstvo ali pa možne kandidatke vse države t. i. bivše Jugoslavije, ki za podjetje pomenijo pomembno izvozno tržišče. Kot pretežni uvoznik materialov za proizvodnjo na eni strani in pretežni izvoznik končnih izdelkov na drugi strani ter zaradi raznovrstnosti in pestrosti materialov morajo biti v podjetju dobro seznanjeni s pravili in predpisi mednarodnega poslovanja na področju pridobivanja porekla blaga svojih končnih proizvodov. Za vsak posamezen material, ki predstavlja del končnega izdelka, je potrebno poznati njegov izvor in državo porekla. V podjetju to zagotavljajo z ažurno evidenco porekla vseh materialov, uporabljenih v proizvodnem procesu v okviru rednega poslovanja. Poreklo blaga je eden izmed carinskih instrumentov, ki vpliva na carinsko obravnavo in višino carinskih dajatev ob uvozu. Obstajata dve vrsti porekla, preferencialno in nepreferencialno. Kadar ima izdelek preferencialno poreklo, je podvržen ugodnejši obravnavi, pomeni namreč delno ali celo popolno opustitev uvoznih dajatev. Nepreferencialno poreklo blaga na drugi strani ne prinaša carinskih ugodnosti, ampak se največkrat uporablja za dokazovanje izvora blaga. Da izdelek pridobi status blaga s preferencialnim poreklom, je potrebno zadostiti določenim pogojem, opredeljenim v sklopu protokola o opredelitvi pojma izdelki s poreklom, dogovorjenega v okviru sporazuma z državo, s katero se posluje. Načeloma to pomeni,
Keywords: internacionalizacija, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, poreklo blaga.
Published in DKUM: 26.03.2010; Views: 2838; Downloads: 252
Full text (891,55 KB)