| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 77
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Vpliv radija pestiča in širine materiala na elastično poravnavanje pri procesu upogibanja
Jure Vezonik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje proces upogibanja, ki velja za enega najbolj razširjenih tehnoloških postopkov za preoblikovanje pločevine. Namen diplomskega dela je z eksperimentalnim delom ugotoviti, kako nekateri geometrijski parametri vplivajo na elastično poravnavo pri upogibanju po razbremenitvi. Rezultati eksperimentalnega dela, ki so prikazani v obliki grafov in preglednic ter so primerjani z analitičnimi preračuni, so pokazali, da je vpliv radija pestiča na velikost elastične poravnave zelo velik, medtem ko širina komada nima pomembnejšega vpliva na elastično poravnavanje.
Keywords: upogibanje pločevine, radij pestiča, elastična poravnava, kot zravnanja
Published: 01.10.2019; Views: 257; Downloads: 72
.pdf Full text (2,70 MB)

2.
Postopek upniške prisilne poravnave v Sloveniji in primerjava z Irsko ter Srbijo
Dejana Starčević, 2018, master's thesis

Abstract: Globalizacija posredno vpliva na večji pomen insolventnih postopkov. Dandanes se v gospodarstvu velik del podjetij sooča z odločitvijo, ali naj zaključi svoje poslovanje, ali pa poskuša rešiti svoj položaj in nadaljuje s poslovanjem, v upanju, da bo poplačalo svoje dolgove in posledično okrevalo. Za delovanje vsakega podjetja je potrebno veliko poguma, trdega dela in tveganja. Včasih pa se stvari ne odvijajo po načrtih, podjetje postane, zaradi različnih razlogov, plačilno nesposobno in poiskati je potrebno najboljšo rešitev med insolventnimi postopki. Za upravljanje dolga podjetja je na voljo kar nekaj možnosti, odločanje pa je odvisno od resnosti dolga. V magistrskem delu govorimo o prisilni poravnavi z vidika novodobne prakse. Lotimo se vprašanj o ukrepih upniške prisilne poravnave kot posebnega instituta in zaščite dolžnikov v le-tej. Prav tako skušamo ugotoviti kako druge države obravnavajo prisilno poravnavo na predlog upnikov in na kakšen način so le-te zaščitile svoje dolžnike.
Keywords: insolventnost, upniška prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje
Published: 20.12.2018; Views: 619; Downloads: 121
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
Evolucijski algoritem za poravnavo sekvenc
Adel Bureković, 2018, master's thesis

Abstract: Poravnava bioloških sekvenc je računsko kompleksen problem, pri katerem skušamo z različnimi pristopi pridobiti čim bolj optimalno poravnavo. Namen magistrskega dela je bil predstaviti reševanje problema poravnave bioloških sekvenc s pomočjo evolucijskega algoritma. Ker je problem lahko časovno zahteven, smo algoritem implementirali s programskim jezikom C++. Naš algoritem smo primerjali s programskim orodjem Clustal X na skupinah sekvenc DNK in skupinah sekvenc proteinov, ki smo jih pridobili iz podatkovne baze BAliBase. Z našim algoritmom smo se v nekaterih primerih dokaj približali rezultatom programskega orodja Clustal X.
Keywords: evolucijski algoritem, poravnava sekvenc DNK, poravnava sekvenc proteinov
Published: 19.10.2018; Views: 492; Downloads: 258
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Obvladovanje tveganj poslovodskih prevar in zlorab insolvenčnega sistema pred začetkom postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji
Maja Kolenc, 2018, master's thesis

Abstract: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Keywords: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Published: 12.10.2018; Views: 442; Downloads: 74
.pdf Full text (3,55 MB)

5.
Ukrepi za reševanje gradbenih družb iz položaja nelikvidnosti in insolventnosti
Anastasiya Ananyeva, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Gradbeništvo je nenehno izpostavljeno ekonomskim vplivom. Če se gradbena podjetja na negativne vplive ne odzovejo pravočasno, hitro zapadejo v stanje nelikvidnosti, kar vodi do insolventnih postopkov – prisilne poravnave ali stečaja. Prisilna poravnava bi morala z rekonstrukcijo dolgov zagotavljati pogoje za uspešno nadaljnje poslovanje, medtem ko sta cilja stečaja poravnava dolgov in prenehanje poslovne osebe. V diplomskem projektu smo na primeru slovenskih gradbenih podjetij raziskovali, zakaj postopek prisilne poravnave ne nudi dokončne rešitve za nezmožnost poravnave dolgov, temveč vodi samo v stečaj. V drugem delu diplomskega projekta smo raziskovali stanje gradbeništva v Rusiji in ruski stečajni postopek, ki se v primeru možnosti za rešitev podjetja začne s prisilno poravnavo ali stečajem, če te možnosti ni. V raziskavo smo vključili tudi avstrijsko zakonodajo in primerjali tri države – Slovenijo, Rusijo in Avstrijo.
Keywords: stečaj, prisilna poravnava, gradbeništvo, Slovenija, Rusija, Avstrija
Published: 13.12.2017; Views: 381; Downloads: 55
.pdf Full text (1011,14 KB)

6.
Načrt finančnega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave
Sara Drofenik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Področje diplomske naloge je upravljanje in vodenje prisilne poravnave s prikazom v družbi Merkur d.d. ter poslovanje v krizni situaciji.
Keywords: kriza, poslovanje v krizi, reševanje krize, prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, podjetje Merkur d.d.
Published: 08.12.2017; Views: 726; Downloads: 159
.pdf Full text (416,98 KB)

7.
ANALIZA DEJAVNIKOV USPEŠNO IZVEDENE PRISILNE PORAVNAVE
Marjeta Zorin Bukovšek, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Aktualna finančna problematika je bila povod, da je osrednja tema doktorske disertacije analiza ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Dejavnikov, ki vplivajo na reševanje podjetja iz krize, je mnogo, zato smo v doktorski disertaciji poskušali opredeliti dejavnike, ki so ključni. Slednje smo razdelili v dve skupini, na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji dejavniki so neodvisni od podjetja, medtem ko so notranji dejavniki tisti, ki nastanejo v podjetju. V doktorski disertaciji smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na potrditev prisilne poravnave in pa tudi na dejavnike, ki vplivajo na dokončno poplačilo upnikov in s tem trajno odpravo vzrokov insolventnosti. V okviru zunanjih dejavnikov smo analizirali ključne makroekonomske dejavnike, to so gibanje BDP, inflacije in obrestnih mer. Analizirali smo tudi vpliv kreditnega krča in bančnega sistema na gibanje števila prisilnih poravnav. Zakonodaja je prav tako izredno pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopkov zaradi insolventnosti, zaradi česar smo v doktorski disertaciji naredili tudi primerjavo insolvenčne zakonodaje med Slovenijo, Nemčijo in ZDA. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvedbo prisilne poravnave, so rok za poplačilo upnikov in višina poplačila, ki ga dolžnik predlaga z načrtom finančnega prestrukturiranja. V sklopu notranjih dejavnikov smo analizirali še velikost podjetja, finančni položaj podjetja pred začetkom prisilne poravnave, dogovor med dolžnikom in ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev, čas odreagiranja na krizo, poslovno prestrukturiranje v okviru izvajanja ukrepov tekom prisilne poravnave in konverzijo terjatev v lastniške deleže. Pomemben notranji dejavnik pri reševanju krize v podjetju pa je tudi psihološki vidik, ki vključuje komunikacijo med deležniki družbe, sposobnost medsebojnega sodelovanja in čustvene inteligence poslovodstva dolžnika. V empiričnem delu doktorske disertacije smo s kvantitativnimi metodami raziskovanja preverili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na obdobje od uvedbe prisilne poravnave pa do njene potrditve ali zavrnitve. Na podlagi vzorca 82 podjetij smo analizirali vpliv določenih zunanjih in notranjih dejavnikov na potrditev prisilne poravnave za obdobje 2008-2013. Pri tem smo ugotovili negativno korelacijo med gibanjem BDP in številom potrjenih prisilnih poravnav, pozitivno korelacijo med gibanjem inflacije in potrjenimi prisilnimi poravnavami ter pozitivno korelacijo med gibanjem obrestne mere in potrjenimi prisilnimi poravnavami. Pri notranjih dejavnikih smo potrdili, da krajši kot je rok za poplačilo upnikov in višje kot je predlagano poplačilo upnikov, večja je verjetnost, da bo prisilna poravnava potrjena. Večja podjetja imajo tudi večje možnosti za preživetje krize, saj imajo boljšo pogajalsko pozicijo. Drugi sklop hipotez, ki so se nanašale na celotno obdobje trajanja prisilne poravnave, kar pomeni tudi do dokončnega zaključka prisilne poravnave in s tem dokončnega poplačila upnikov, pa smo preverili s kvalitativno metodo raziskovanja, natančneje s študijo primera. Analiza fokusne skupine 6 slovenskih podjetij je pokazala, da so za uspešno izvedeno prisilno poravnavo ključni dejavniki dogovor med dolžnikom in navadnimi ter ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev (finančno prestrukturiranje), konverzija terjatev v lastniške deleže podjetja oziroma prevzem upravljanja s strani upnikov (lastniško prestrukturiranje) in izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja. V celotnem poteku reševanja krize v podjetju ima psihologija izredno pomembno vlogo.
Keywords: prisilna poravnava, insolventnost, načrt finančnega prestrukturiranja, poslovno prestrukturiranje, lastniško prestrukturiranje
Published: 04.12.2017; Views: 926; Downloads: 132
.pdf Full text (2,53 MB)

8.
Konverzija dolga v kapital (debt to equity) kot uspešen ukrepfinančnega prestrukturiranja prezadolženih gospodarskih družb v okviru postopka prisilne poravnave
Vesna Draškovič, 2017, master's thesis

Abstract: Poslovanje družbe oziroma podjetja je podvrženo raznovrstnim izzivom. Kadar so izzivi oziroma težave tako veliki, da sta ogrožena poslovanje in posledično obstoj družbe, pa je treba izbrati sistematični pristop k njihovemu reševanju. Ta proces imenujemo restrukturiranje. Gre za nabor ukrepov, ki bodo omogočili, da bo družba spet normalno poslovala in da se bodo odstranili vzroki, ki so povzročili insolventnost družbe. Družba mora za normalno poslovanje in razvoj generirati zadostna likvidna sredstva že iz rednega poslovanja, ki morajo zadostovati za poplačilo vseh obveznosti ob njihovi zapadlosti. Družba mora ustvarjati pozitiven denarni tok. Prav tako mora nenehno skrbeti za kapitalsko ustreznost. Ob navedenem pa mora biti nenehno pozorna na zadolženost, saj praviloma težave v poslovanju in negativen rezultat spremljajo prezadolžene družbe. Finančna analiza poslovanja je nujna za pregledno in v prihodnost usmerjeno poslovanje. Finančne kazalnike je treba spremljati in jih primerjati z zastavljenimi, saj lahko le tako dovolj zgodaj ugotovimo odstopanja in ustrezno ukrepamo. Pogosto uporabljeni so kazalniki uspešnosti poslovanja, kazalniki ugotavljanja finančne varnosti in kazalniki zadolženosti. Kadar s finančno analizo ugotovimo, da stanje precej odstopa od načrtovanega, moramo začeti z analizo stanja in pripravo ukrepov za restrukturiranje poslovanja. Družba v težavah mora nemudoma začeti tako s finančnim kot poslovnim procesom restrukturiranja. Finančni proces zajema predvsem ureditev odnosov s finančnimi upniki (predvsem bankami). Čeprav sta oba procesa prepletena, pa mora družba v okviru poslovnega restrukturiranja dogovoriti odnose z dobavitelji (običajno takšna družba podaljšuje plačilne roke), prevetriti odnose s kupci, izvesti kadrovsko optimizacijo, pripraviti seznam poslovno nepotrebnega premoženja in ga začeti čim prej prodajati ipd. Navedeno pomeni, da mora znati odkriti vzroke neuspešnega poslovanja in začeti z drugačnim poslovnim modelom. Prav tako pa mora razmisliti, ali trenutno vodstvo, s katerim je družba zašla v težave, uživa dovolj zaupanja, da vodi družbo še naprej. Insolventna zakonodaja predvideva več oblik finančnega restrukturiranja, od »običajne« do poenostavljene prisilne poravnave, primerne za mikro in male družbe, prisilne poravnave za srednje in velike družbe ter preventivnega prestrukturiranje (ki se ga uporabi v primeru, ko obstaja velika verjetnost, da bo družba šele zašla v težave). Eden izmed ukrepov sanacije poslovanja je konverzija dolga v kapital. Izvede se pri družbah, ki so prezadolžene, običajno pa so tudi kapitalsko neustrezne. Z navedenim ukrepov se prezadolžena družba pomembno razdolži (zniža obseg obveznosti do upnikov), hkrati pa se navedene terjatve konvertirajo v kapital družbe, s čimer se družba kapitalsko sanira in predvidoma ponovno doseže kapitalsko ustreznost. Pri hipotezi 1 smo preverjali, ali so ukrepi restrukturiranja skozi proces prisilne poravnave zagotovili izboljšanje kazalnikov uspešnosti poslovanja in ali bo prisilna poravnava zagotovila višje znesek poplačila. Prav tako smo preverjali, ali izvedba ukrepa konverzije terjatev v kapital v finančnem prestrukturiranju zagotavlja doseganje vzdržne zadolženosti prezadolžene družbe.
Keywords: restrukturiranje, prisilna poravnava, konverzija dolga v kapital, insolventnost, kapitalska ustreznost.
Published: 25.10.2017; Views: 1157; Downloads: 150
.pdf Full text (1,20 MB)

9.
Institut skupinske tožbe
Nastja Jurišič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomskim delom podrobneje predstavim institut skupinske tožbe. Kljub mnogim poskusom, da bi se ta institut v pravi obliki uveljavil v kontinentalnem pravnem sistemu, temu do sedaj še ni tako. Skupinsko tožbo v pravi obliki pozna anglosaški pravni sistem. ZDA so bile tiste, ki so razvile in prve prenesle v praktično uporabo institut skupinske tožbe. Skupinska tožba je tožba, kjer na strani tožnikov nastopa več strank, ki so bile oškodovane zaradi enakih škodljivih posledic. Namen združevanja je v prvi vrsti ekonomski, saj imajo posamezni tožniki manjše zahtevke, s katerimi v pravdi ne bi uspeli proti ekonomsko veliko močnejšim podjetjem, na strani katerih je prišlo do prepovedane posledice. Ena izmed glavnih značilnosti skupinske tožb je prav ekonomska premoč tožene stranke. Tožena stranka v postopku je podjetje, njeni zastopniki ali upravljalci. Bodisi obrat podjetja povzroča škodljive posledice okolju, njihovi izdelki na trgu vsebujejo prepovedane snovi, izvajajo pomankljivo storitev ali obljubljajo učinke, katerih se dejansko s proizvodom ne da doseči. Posledice se lahko kažejo na stvareh, v okolju ( Class action) ali na premoženju in zdravju ljudi (massive tort). Tožnike v postopku zastopajo odvetniki. Ti vodijo vse stopnje tožbe, do samega zaključka - izdane sodbe ali sklenjene poravnave. Zadeva se prične odkrivati s samo ugotovitvijo, da ima posamezna stvar ali storitev negativen vpliv ter da povzroča prepovedane posledice. Zagovorniki v tej fazi začnejo s preiskavo in zbiranjem dokazov. Ko so dejstva o negativnih vplivih dodobro raziskana in podprta z dokazi, se začne postopek odkrivanja potencialni oškodovancev, če niso znani že med postopkom preiskave. Obstajata dva različna sistema po katerih so tožniki vključeni v skupinsko tožbo. Po sistemu opt-in so vključeni samo posamezni oškodovanci, ki eksplicitno izjavijo, da želijo biti udeleženi v učinkih izdane sodbe oziroma sklenjene poravnave. Sistem opt-out pa predpostavlja avtomatsko vključitev vseh posameznikov, na katere se negativne posledice raztezajo. Ko so razjasnjena dejstva primera, zagovorniki pripravijo osnutek tožbe, na podlagi katerega predsedujoči sodnik odloča o utemeljenosti skupinske tožbe (kvalifikacija tožbe). Sodišče ima v tej fazi možnost zaslišanja katerokoli od strank ter lahko zahteva predložitev vseh potrebnih dokazov. Sodnik ima na tem mestu možnost tožbo sprejeti ali zavrniti. Če je tožba sprejeta gre zadeva dalje v odločanje pred poroto. Kar 90% vseh primerov skupinskih tožb ne dočaka postopka pred poroto, saj stranki že v predhodni fazi skleneta poravnavo. Poravnava je najznačilnejši element skupinske tožbe v ameriškem pravnem sistemu. Z njo se stranke pogodijo o višini odškodnine in ostalih stroških postopka. Ko pride do poravnave je zadeva zaključena. Če je primer takšnih razsežnosti, da so posledice vidne v večih zveznih državah govorimo o globalni poravnavi. Problem nastane pri t.i. "izsiljenih poravnavah". Tožena stranka se želi čimhitreje poravnati, da se zadeva zaključi, zagovorniki pa prepogosto prehitro pristanejo na poravnave, s prenizkim zneskom odškodnine. Lahko bi rekli, da je možnost zlorab v nekakšnem sorazmerju s pozitivnimi lastnostmi, ki ji prinaša skupinska tožba.
Keywords: Skupine, tožba, zahtevki, poravnava, zagovorniki, odškodnina, škodljive posledice.
Published: 09.03.2017; Views: 1526; Downloads: 102
.pdf Full text (360,75 KB)

10.
Pravna narava dogovora v mediaciji
Nina Marin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Mediacija kot ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov je proces, v katerem ni sodnika, ki bi odločal o spornem vprašanju, ampak je nevtralna tretja oseba tista, ki pomaga strankam, da dosežejo sporazum. Vloga mediatorja v tem procesu torej ni odločati o spora, ampak omogočiti strankam najboljše možnosti in jim pomagati pri usmeritvi, da dosežejo sporazum. Proces mediacije je prostovoljen, fleksibilen in zaupen, kar predstavlja pomembno prednost, zaradi katere se v zadnjem času vse več strank odloča, da bodo spor reševale s pomočjo tega postopka. Eden izmed razlogov zaradi katerega se stranke odločajo za mediacijo je tudi ta, da je veliko cenejša in hitrejša od sodnih postopkov, kar velja še posebej za Veliko Britanijo. Zaradi nevtralnosti mediatorja so stranke precej bolj zaupljive kot če se spor odvija pred sodiščem, pri tem pa je pomembna razlika med obema postopkoma. V postopku mediacije mediator ne sprejme nobene zavezujoče odločitve in ne presoja, katera stranka ima v sporu prav. Stranki tako obdržita neke vrste avtonomnost, katere rezultat je sporazum, ki ga oblikujeta stranki sami z lastno aktivnostjo, mediator pa jima pri tem samo pomaga. Rešitev mediacije je lahko tudi brez pravnih elementov, kar pomeni, da se lahko zaključi z opravičilom, obžalovanjem, moralno zavezo. Kljub temu da se mediacijski postopek sicer lahko konča na različne načine, je sklenitev sporazuma o rešitvi spora najbolj zaželena. Izbiro oblike sklenjenega sporazuma imajo stranke same oziroma je to odvisno od okoliščin in pravil konkretne mediacije. Pri tem je za odločitev o tem, kakšno obliko sporazuma bodo stranke sklenile, pomembna pravna narava posameznega dogovora oziroma sporazuma. Ena izmed možnosti je sklenitev izvensodne poravnave, ki ima to slabost, da kot pogodba civilnega prava ni neposredno izvršljiva. To lahko pomeni precejšnjo slabost v primeru, ko ena izmed pogodbenih strank svoje obveznosti ne izpolni, saj taka poravnava ne omogoča prisilne izpolnitve v izvršbi, ampak mora upravičenec to zahtevati s tožbo v sodnem postopku. Stranke pa pridobijo izvršljivost doseženega sporazuma, če ga sklenejo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, sodne poravnave ali v obliki arbitražne odločbe na podlagi poravnave.
Keywords: mediacija, proces, nevtralnost mediatorja, rešitev mediacije, sporazum o rešitvi spora, pravna narava dogovora, izvensodna poravnava
Published: 02.12.2016; Views: 1157; Downloads: 131
.pdf Full text (550,25 KB)

Search done in 0.51 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica