1. Vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na različne segmente končnih odjemalcev električne energije : diplomsko deloJernej Počivalnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na tri različne odjemalce električne energije. Z uporabo meritev porabe električne energije v 15-minutnih časovnih intervalih smo opravili analizo trenutnega stanja. V nadaljevanju smo izračunali predvideno proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne za vsakega odjemalca, pri čemer smo uporabili podatke o gostoti moči sončnega. Poleg tega smo analizirali vpliv baterijskega hranilnika na količino električne energije, prevzete iz omrežja. Končni rezultati diplomskega dela predstavljajo mesečne stroške električne energije za posameznega odjemalca v treh scenarijih: obstoječe stanje, vključitev sončne elektrarne in vključitev baterijskega hranilnika, pri čemer so stroški izračunani po obstoječem in novem sistemu obračunavanja omrežnine. Poleg tega smo izračunali tudi vračilno dobo investicije v sončno elektrarno in baterijski hranilnik. Keywords: omrežnina, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, sončna elektrarna, baterijski hranilnik, vračilna doba investicije Published in DKUM: 13.02.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (8,26 MB) |
2. Upravičenost investicije v balkonsko sončno elektrarno : diplomsko deloLuka Strojanšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava upravičenost investicije v balkonsko sončno elektrarno z močjo do 600 W. Z uporabo 15-minutnih podatkov o porabi električne energije za šest različnih porabnikov smo analizirali letno porabo električne energije. Za izračun predvidene proizvodnje električne energije balkonske sončne elektrarne smo uporabili podatke o gostoti sončnega sevanja na vodoravno površino, pridobljene iz spletnega arhiva samodejnih vremenskih postaj Agencije Republike Slovenije za okolje. Na osnovi teh podatkov smo izračunali letno proizvodnjo električne energije z uporabo balkonske sončne elektrarne za vseh šest uporabnikov. Upoštevajoč trenutne cene balkonskih sončnih elektrarn na slovenskem trgu, ki so med 600 in 1.000 EUR, smo izračunali vračilno dobo investicije. Prav tako smo prikazali, kako se vračilna doba investicije spreminja glede na spremembo cene električne energije za visoko in malo tarifo ter glede na spremembo porabe električne energije. Keywords: upravičenost investicije, balkonska sončna elektrarna, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, vračilna doba investicije Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 403; Downloads: 78
Full text (5,97 MB) |
3. Izdelava grafičnega uporabniškega vmesnika za izračun proizvodnje in porabe električne energije v stanovanjskem objektuEva Simonič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava matematični model za izračun predvidene proizvedene električne energije s fotonapetostnim sistemom in porabljene električne energije s toplotno črpalko. Oba izračuna smo povezali z izdelavo enovitega grafičnega uporabniškega vmesnika. Predvidena proizvedena električna energija je določena z večletnimi povprečji meritev globalne in difuzne gostote moči sončnega sevanja za več krajev po Sloveniji ter z geometrijskimi zvezami med točkami na Zemlji in Soncem. Potrebna električna energija za delovanje toplotne črpalke je določena na podlagi potrebne toplote za ogrevanje stavbe in potrebne toplote za ogrevanje sanitarne vode. Rezultat diplomskega dela je grafični uporabniški vmesnik, ki je izdelan s programskim paketom Matlab in je namenjen izračunu proizvedene in porabljene električne energije za stanovanjske stavbe na področju Slovenije. Vmesnik predvideva preproste uporabniške vnose, kot so lokacija in orientacija stavbe, mere stavbe in sestava elementov zunanjega ovoja stavbe. Izračuna proizvedene in porabljene električne energije smo ovrednotili s primerjavo z meritvami fotonapetostnega sistema in toplotne črpalke na obstoječih stavbah. Keywords: grafični uporabniški vmesnik, fotonapetostni sistem, toplotna črpalka, proizvodnja električne energije, poraba električne energije Published in DKUM: 17.12.2021; Views: 1500; Downloads: 211
Full text (2,61 MB) |
4. Svetlobna onesnaženost na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in PodčetrtekSimona Lončar Rozman, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi predstavljam problematiko svetlobnega onesnaževanja, na katero okoljevarstveniki opozarjajo že nekaj časa.
Novejše raziskave potrjujejo, da pretirana in neprimerna osvetlitev ne le škoduje našemu zdravju, ampak tudi ostalim živim bitjem. Posledice svetlobnega onesnaževanja se kažejo v degradaciji naravnega okolja, motečih astronomskih opazovanjih nočnega neba ter ogrožajo varnost v prometu zaradi bleščanja. Omenjene občine in Slovenija vse preveč električne energije trošijo z neprimerno in odvečno javno razsvetljavo. Dejstvo je, da večja poraba energije prispeva k porastu izpustov toplogrednih plinov in s tem se poveča efekt tople grede, kar pa vpliva na globalne klimatske spremembe.
Potrebujemo torej boljšo razsvetljavo; kar pomeni uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, ki pa naj bi bile tudi pravilno nameščene. Keywords: svetlobno onesnaževanje, prekomerna poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke Published in DKUM: 03.02.2021; Views: 883; Downloads: 45
Full text (11,87 MB) |
5. Primerjava modelov za napovedovanje porabe električne energije : diplomsko deloNik Novak, 2019, undergraduate thesis Abstract: Uspešno napovedovanje porabe električne energije je pomembno z vidika ohranitve planeta, saj zaradi ustvarjanja viška porabljamo vire brez razloga. V diplomskem delu smo primerjali dva modela za napovedovanje porabe električne energije, in sicer nevronsko mrežo LSTM in model SARIMA za napovedovanje vrednosti v časovnih vrstah. Za testiranje modelov so bili uporabljeni podatki v tedenski ločljivosti, pridobljeni od podjetja Maked Energea, d. o. o. V rezultatih se je nevronska mreža LSTM pri uporabljenih nizih podatkov izkazala kot najboljša. Keywords: strojno učenje, LSTM, RNN, SARIMA, napovedovanje, poraba električne energije. Published in DKUM: 21.11.2019; Views: 1233; Downloads: 141
Full text (2,02 MB) |
6. LASTNA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE, PROIZVEDENE IZ SONČNE ELEKTRARNERobert Pirš, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava rabo električne energije in uporabo sončnih elektrarn v lastno korist. V uvodnih poglavjih je razloženo dosedanje stanje električne energije in obnovljivih virov skozi leta v Sloveniji. Na kratko so opisane vrste, dokumentacija in načini izvedbe sončnih elektrarn ter odjemalčevo zaznavanje njihove izrabe. Z uporabo nove uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov je narejen finančni načrt 5 kWp in 11 kWp sončne elektrarne po sistemu » net metering «. Keywords: električna energija, obnovljivi viri energije, sončne elektrarne, poraba električne energije, uredba o samooskrbi, finančni načrt samooskrbe Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 2756; Downloads: 318
Full text (3,00 MB) |
7. SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU OBALNO-KRAŠKE REGIJEMihaela Mikolič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V svoji diplomski nalogi bom podrobno preučila pojav svetlobnega onesnaženja, s katerim se okoljevarstveniki drugod po svetu že dolgo ukvarjajo, pri nas pa šele v zadnjem času. Prekomerno osvetljevanje lahko negativno vpliva na naš organizem, prav tako tudi na naravni bioritem nekaterih nočno aktivnih živali, katerim ritmično menjavanje dneva in noči pomeni preživetje, kakor hitro pa človek s svojim vdorom umetne svetlobe poseže v ta cikel, lahko uniči cele generacije nekaterih živalskih vrst, kot npr. netopirjev. Posledice svetlobnega onesnaževanja so zelo markantne v prometu, kjer se zmanjša varnost zaradi bleščanja. Izničene so možnosti astronomskih opazovanj nočnega neba. Kot zadnji parameter je potrebno omeniti še porabo električne energije, ki v Sloveniji predstavlja razsipne vrednosti, posebej meseca konec leta, v prazničnem času. Okoljevarstveniki menijo, da bi ustrezna uporaba popolnoma zasenčenih svetilk in njih pravilna postavitev prinesla dolgoročno rešitev tega problema degradacije naravnega okolja. Keywords: svetlobno onesnaževanje, človeški in živalski bioritem, bleščanje, poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke, degradacija naravnega okolja. Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1666; Downloads: 161
Full text (11,39 MB) |
8. Simulacija porabe električne energije računalniške opremeIztok Gorišek, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili vzroke porabe električne energije pri računalniški opremi. Osredotočili smo se predvsem na računalnik, katerega poraba je odvisna od vgrajenih komponent in načina kako računalnik uporabljamo. Opravili smo meritve porabe električne energije po vnaprej pripravljenih scenarijih uporabe, ki predstavljajo referenčni model uporabe računalnika. Na podlagi izmerjenih podatkov in modela uporabe računalnika smo izdelali simulacijo porabe električne energije računalniške opreme, ki nam omogoča simuliranje porabe pri poljubnih scenarijih uporabe računalniške opreme. Keywords: računalniška oprema, poraba električne energije, simulacija, scenarij Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1689; Downloads: 101
Full text (1,87 MB) |
9. PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI MOLŽE MED TANDEMOM IN MLEKOVODOMDejan Mohorko, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V raziskavi smo merili porabo električne energije in čas molže na dveh kmetijah z različnim načinom reje in sistemom molže, ter porabo vode za pranje na obeh sistemih. Kmetija 1 ima vezan način reje z mlekovodom na štiri molzne enote, kmetija 2 pa prosto rejo z molziščem enostranski tandem (1 x 4). Povprečni čas molže posamezne krave je pri mlekovodu 7,69 minut, na molzišču pa 6,8 minut. Povprečna količina mleka na posamezno kravo je pri mlekovodu znašala 7,9 l, na molzišču pa 11,61 l. Povprečna porabljena električna energija glede količine namolzenega mleka je bila pri mlekovodu 0,29 kWh/kravo, na molzišču pa 0,25 kWh/kravo. Povprečni stroški električne energije na posamezno kravo so pri mlekovodu 0,0175 EUR, na molzišču pa 0,0151 EUR. Za eno pranje pralnega sistema se je pri mlekovodu porabilo 100 l vode, pri molzišču tandem pa 80 l vode za pranje. Do statistično značilne razlike je prišlo pri kWh na čas molže. Keywords: mlekovod, tandem, poraba električne energije, povprečni stroški na kravo Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 1316; Downloads: 142
Full text (1,61 MB) |
10. |