| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
PRIMERJAVA DVEH SISTEMOV PRIDELAVE JABOLK SORTE TOPAZ
Renata Veber, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V letih 2012 in 2013 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus v ekološkem nasadu jablan sorte Topaz. V diplomskem delu smo ugotavljali, kako zasaditev nekaterih zeli in grmovnic med jablanova drevesa vpliva na pojav škodljivcev in bolezni v nasadu. V prostoru med drevesi smo zasadili zeli – pravi pelin in rožmarin – ter grmovnice, ribez, lesko in bezeg, s čimer smo spremenili mikro ekosistem nasada. Nasad smo večkrat letno obdelali ali pa smo pustili rasti zeleno podrast. Pri polovici nasada smo zatirali škodljivce in bolezni z ekološkimi pripravki, za drugo polovico pa nismo uporabljali nikakršnih sredstev za varstvo rastlin. Rezultati kažejo, da ima sajenje zeli in grmovnic med jablanova drevesa vpliv na populacijsko dinamiko škodljivcev in koristnih žuželk. Uporaba ekoloških pripravkov je nekoliko zmanjšala populacijo koristnih žuželk. Najbolj očiten je bil vpliv ekoloških pripravkov pri sicer zelo majhni populaciji plenilskih pršic. Pokazalo se je tudi, da ima lahko posamezna rastlina pozitiven učinek na koristne in škodljive žuželke. Tako bi morda zaradi sajenja leske med jablanova drevesa lahko imeli več plenilskih pršic in jabolčnega zavijača, a manj uši. Podsajanje preučevanih rastlin med jablane bi vsekakor povečalo pestrost koristnih žuželk v nasadu jablan.
Keywords: jablana, škodljivci, naravni sovražniki, populacijska dinamika, zeli, grmovnice
Published: 29.01.2016; Views: 788; Downloads: 59
.pdf Full text (2,66 MB)

3.
Biomonitoring rastlin in okolja za trajnostno izvajanje varstva narave
Jasna Paradiž, 2011, original scientific article

Abstract: Tekom desetletnega biomonitoringa rastlin na Ljubljanskem barju smo preučili populacijsko dinamiko pri vrsti Fritillaria meleagris in Solidago canadensis. Izvedli smo tudi bioteste za oceno ogroženosti mokriščnih rastlin zaradi onesnaževanja okolja. Podatki s topografskih kart so pokazali zmanjšanje gostote populacij ogrožene vrste F. meleagris na opazovanih mestih, medtem ko se je razširjenost S. canadensis povečala na celem območju. Na osnovi rezultatov citogenetske analize različnih vrst je ugotovljena povečana stopnja genotoksične ogroženosti rastlin na Ljubljanskem barju v primerjavi z drugimi lokalitetami. Biomonitoring rastlin se priporoča za zgodnje odkrivanje škodljivih učinkov onesnaževanja, in ob ekoremediacijah služi za trajnostno izvajanje varstva rastlin v naravnih habitatih.
Keywords: mokrišča, populacijska dinamika rastlin, citogenetska ogroženost, varstvo narave
Published: 04.04.2018; Views: 292; Downloads: 32
.pdf Full text (587,87 KB)
This document has many files! More...

4.
Populacijska dinamika in raba habitatov pribe (Vanellus vanellus) na Dravskem in Ptujskem polju
Eva Horvat, 2019, master's thesis

Abstract: Populacije pribe v Evropi so zaradi slabega gnezditvenega uspeha v zadnjih desetletjih doživele velik upad številčnosti. Da bi ugotovili velikost in dinamiko populacije pribe na Dravskem in Ptujskem polju ter pojasnili rabo habitatov smo med leti 2016 in 2018 izvedli raziskavo. Na štirih manjših območjih smo pozimi popisali vegetacijo njivskih površin z namenom analize učinka ukrepa ozelenitve za varstvo pribe. V letih 2016, 2017 in 2018 smo popisali 148, 130 in 117 parov prib in izračunali zmeren upad populacije. Večino osebkov smo popisali na golih njivah in njivah z mladim pridelkom, kar je bilo pričakovano, saj pribe preferirajo habitate z nizko vegetacijo ali brez, kjer imajo nemoten pregled nad okolico. Z analizo podatkov o kulturnih rastlinah smo ugotovili preferenco do območij s koruznimi njivami, ki so v času gnezdenja pretežno gole površine. Na podlagi zimskih popisov ozelenitve njiv za ugotovitev učinka ukrepa ozelenitve za varstvo pribe sklepamo, da pribam zelo verjetno ustreza mozaik golih površin za gnezdenje in ozelenjenih površin za prehranjevanje in vzrejo mladičev. Na Dravsko-Ptujskem polju gnezdi med 12 in 21 % nacionalne populacije, kar ga uvršča med eno izmed najpomembnejših območij za pribo v Sloveniji. Za varstvo pribe v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil predlagamo časovno omejitev kmetijskih operacij v kombinaciji z vzpostavitvijo primernih prehranjevalnih habitatov. Za maksimalno učinkovito varstvo predlagamo prioritetno izvajanje ukrepa na tradicionalnih gnezditvenih območjih.
Keywords: priba, populacijska dinamika, raba habitatov, kmetijska krajina
Published: 30.08.2019; Views: 194; Downloads: 21
.pdf Full text (5,09 MB)

5.
Populacijska dinamika bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji med letoma 1999 in 2018 ter problematika gnezdenja na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih
Urša Gajšek, 2019, master's thesis

Abstract: V obdobju 1999–2018 je bil v Sloveniji opravljen vsakoletni cenzus gnezditvene populacije bele štorklje Ciconia ciconia. Vsi cenzusi so bili izvedeni skladno z mednarodno metodo popisovanja. Na osnovi gnezdečih parov ali poletelih mladičev smo izračunali populacijske trende bele štorklje v Sloveniji in po posameznih mezoregijah skušali pojasniti vzroke za razlike populacijskih parametrov in procesov med posameznimi sub-populacijami. Tekom cenzusa 2018 smo zbrali podatke o stanju gnezd na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. Zbrali smo tudi podatke o smrtnih primerih bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije in podatke o zimskih opažanjih v Sloveniji v raziskovanem obdobju. Populacija bele štorklje se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečala. Populacijski trend bele štorklje v Sloveniji za obdobje 1999–2018 izkazuje zmeren porast. V raziskovanem obdobju je gnezdilo med 193 in 267 parov (HPa), v povprečju 221. Največje število parov je gnezdilo leta 2014, najmanjše leta 2005. Skupno so v tem obdobju gnezdeči pari (HPa) zasedli 443 različnih gnezd. Povprečno število uspešnih parov (HPm) je bilo 171. Največjo rodnost populacije (JZG) smo ugotovili v letu 2017, najmanjšo pa leta 2006. V povprečju je poletelo 435 mladičev letno. Povprečni gnezditveni uspeh gnezdečih parov (JZa) je bil 1,99, največji leta 2000, najmanjši leta 2006. Povprečni gnezditveni uspeh uspešnih parov (JZm) je bil 2,52, največji leta 2007, najmanjši pa leta 2006. Bela štorklja je v raziskovanem obdobju gnezdila v 18 različnih mezoregijah v državi. Jedro populacije bele štorklje je v SV in JV Sloveniji. Največji delež gnezdečih parov (HPa) in poletelih mladičev (JZG) je bil na Murski ravni, kjer je tudi največ potencialnih prehranjevališč bele štorklje v Sloveniji. Sub-populacije bele štorklje so na tradicionalnih gnezdiščih v SV delu Slovenije v večini v upadu ali stabilne, med tem ko so sub-populacije v mezoregijah, kamor so se razširile po letu 1999, v večini v porastu. Upad številčnosti sub-populacij pojasnjujemo s spremembam rabe tal in kvalitete prehranjevališč ter z gostotno odvisnimi procesi v populaciji. Spremembe vedenja bele štorklje, ki so posledica vpliva globalnega segrevanja in poseganja človeka v naravo, smo ugotovili tudi v Sloveniji. Danes je večina gnezd bele štorklje v Sloveniji na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih (81 %), kar predstavlja štorklji številne nevarnosti. Ugotovili smo, da je več kot 80 % gnezd na daljnovodnih drogovih ogroženih, od tega 34 % kritično. Največ gnezd je ogroženih zaradi treh razlogov: bližine transformatorja, droga s pokončnimi izolatorji ali zaradi stika gnezda z žicami. V obdobju 1999–2018 smo zabeležili 65 smrtnih primerov bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije. V 25 % primerih smo lahko določili element prenosnega omrežja na katerem je prišlo do trka v žice ali elektrokucije in ugotovili, da so najbolj problematični transformatorji in daljnovodi s pokončnimi izolatorji. V zadnjih letih smo opazili povečanje števila prezimujočih štorkelj. V zimi 1999/2000 ni prezimovala nobena, nato so do leta 2010 prezimovale 1–4, po letu 2010 pa je v Sloveniji vsako zimo prezimovalo 3–10 štorkelj. Z raziskovanjem in ohranjanjem bele štorklje lahko dosežemo spremembe, ki so pomembne za ohranjanje biodiverzitete na splošno, zato je pomembno, da ohranjamo ugodno stanje populacije v Sloveniji. Glede na rezultate naše raziskave in drugih sorodnih raziskav zaključujemo, da je za ohranjanje oz. izboljšanje prehranjevalnih habitatov in zmanjšanje smrtnosti bele štorklje v Sloveniji potrebno predvsem ohranjanje optimalnih habitatov bele štorklje (vlažnih in trajnih travnikov) ter zagotovitev varnih srednje napetostnih daljnovodov - med obnovo ali gradnjo novih.
Keywords: bela štorklja, Ciconia ciconia, populacijska dinamika, stanje gnezd, elektrokucija, trki v žice, prezimovanje, naravovarstvene smernice, Slovenija
Published: 22.11.2019; Views: 98; Downloads: 11
.pdf Full text (2,21 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica