1. Kakovost življenja pri pacientih obolelih s spondilolistezoŠpela Mastnak Zajc, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Spondilolisteza pomeni zdrs kranialnega vretenca navzpred glede na spodnje (kavdalno) vretence. Znaki spondilolisteze se lahko kažejo kot zategnjenost mišic, bolečine v zadnjici, bolečina, ki se širi po nogah, bolečine, ki se povečajo z aktivnostjo, zategnjene stegenske mišice in težave s stojo ter hojo. Namen tega zaključnega dela je raziskati kakovost življenja pri pacientih obolelih s spondilolistezo.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli narativni pregled literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz PubMed, CINAHL, MEDLINE in ScienceDirect. Določili smo si vključitvene in izključitvene kriterije. Pregled in potek iskanja literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Za prikaz sinteze smo uporabili metodo vsebinske analize podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, iz katerih smo ugotovili, da je kakovost življenja pri pacientih obolelih s spondilolistezo omejena, kar je posledica kroničnih bolečin v križu in nogah, slabše je psihično stanje pacienta, nezadovoljni so z življenjem, izogibajo se vsakodnevnim aktivnostim, imajo slabšo samopodobo, ovirana je spolnost in zaznati je pretirano uživanje opiatov.
Razprava in zaključek: Kronična bolečina je eden izmed poglavitnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja pri pacientih s spondilolistezo. Prišli smo do zaključka, da je spondilolisteza zelo resno obolenje, ki ima zaradi invalidnosti pacientov mnoge finančne in socialne posledice.
Keywords: spondilolisteza, kakovost življenja, populacija
Published in DKUM: 16.06.2023; Views: 616; Downloads: 121
 Full text (1,79 MB) |
2. |
3. Povezanost vzgojnih stilov staršev s perfekcionizmom in obsesivno-kompulzivno simptomatiko pri neklinični populacijiMaša Žavbi, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo teoretično in empirično obravnava obsesivno-kompulzivni fenomen pri neklinični populaciji ter raziskuje vlogo zaznanih vzgojnih stilov staršev in posameznikovega perfekcionizma kot dejavnike razvoja in vzdrževanja obsesivno-kompulzivnih simptomov. V izvedeni raziskavi smo preverili, ali med splošno slovensko populacijo prihaja do pomembnih povezav med obravnavanimi konstrukti in v kolikšni meri vzgojni stil staršev ter dimenzije posameznikovega perfekcionizma napovedujejo obsesivno-kompulzivno simptomatiko. V raziskavi je sodelovalo 182 oseb, starih med 18 in 86 let. Podatke smo pridobili preko spletnega apliciranja vprašalnika o doživljanju obsesivno-kompulzivnih simptomov, vprašalnika starševske avtoritete in lestvice perfekcionizma.
Rezultati analiz so pokazali, da na slovenskem vzorcu splošne populacije prihaja do statistično pomembnih: pozitivnih povezav med avtoritarnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter vsemi njegovimi dimenzijami; negativnih povezav med avtoritativnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter njegovimi maladaptivnimi dimenzijami; negativnih povezav med permisivnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter nekaterimi maladaptivnimi in adaptivnimi dimenzijami. Določene dimenzije perfekcionizma ter avtoritarni in avtoritativni vzgojni stil očeta so se izkazali kot pomembni napovedniki obsesivno-kompulzivne simptomatike. Odnos med avtoritarnim vzgojnim stilom očeta in stopnjo obsesivno-kompulzivnih simptomov moderira konstrukt perfekcionizma. Ugotovitve raziskave prispevajo k poglobljenemu razumevanju obsesivno-kompulzivnega fenomena in so prenosljive tako v klinični kot tudi akademski kontekst.
Keywords: obsesivno-kompulzivna simptomatika, vzgojni stil, perfekcionizem, neklinična populacija
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 901; Downloads: 173
Full text (1,80 MB) |
4. |
5. Pomen fizične aktivnosti pri depresijiNuša Iskra, 2020, undergraduate thesis Abstract: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji.
V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020.
Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome.
V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Keywords: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Published in DKUM: 05.05.2021; Views: 1363; Downloads: 228
Full text (996,83 KB) |
6. Meritve podajnosti arterij pri slovenskih otrocih in mladostnikihIrena Cossutta, Katarina Čas, Maruša Esih, 2019, final research report Keywords: otrok, mladostnik, zdrava populacija, referenčne vrednosti, hitrost pulznega vala, komplianca arterij
Published in DKUM: 30.11.2020; Views: 1002; Downloads: 168
Full text (952,10 KB) |
7. |
8. Patronažno varstvo in ohranjanje oralnega zdravja otrokPatricija Šraj, 2020, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča in namen: Patronažno varstvo s pomočjo celostne preventivne in kurativne obravnave pomembno vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva. Zdravje zobovja in ustne votline je del splošnega zdravja otrok, diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu imajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju in izboljševanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati preventivno vlogo diplomirane medicinskih sester v patronažnem varstvu na področju oralnega zdravja otrok ter ugotoviti ali so matere zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski.
Raziskovalna metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli tri študije primerov s pomočjo intervjuja. Zbrane podatke smo opisno predstavili.
Rezultati: Ugotovili smo, da so starši največ informacij prejeli s strani zdravstvenih delavcev in preko interneta. Matere so bile zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski. Informacije in nasveti, ki so jih bile deležne, so bili uporabni in razumljivi.
Diskusija in zaključek: Za oralno zdravje otroka je potrebno začeti skrbeti že pred njegovim rojstvom. Ključno vlogo pri tem ima tudi diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, s tem, ko promovira zdrav življenjski slog nosečnice, primerno prehrano otroka, razlaga pomen ustrezne ustne higiene ter poudarja škodljivost različnih razvad.
Keywords: zobovje, ustna higiena, preventiva, diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, pediatrična populacija
Published in DKUM: 12.03.2020; Views: 1606; Downloads: 306
Full text (880,91 KB) |
9. Laična oskrba opeklin v prvi pomočiLaura Nemec, 2020, undergraduate thesis Abstract: : Opekline predstavljajo raznoliko skupino poškodb glede na vzrok, čas in jakost delovanja povzročitelja na poškodovan predel telesa. Zelo pomembna je prva pomoč ob nastanku opeklin, saj s tem lahko zmanjšamo poznejše posledice. Zaradi tega je pomembno znanje laične populacije pri oskrbi opeklin, saj so po navadi prvi, ki lahko pomagajo. V diplomskem delu smo natančno predstavili opekline ter prvo pomoč pri opeklinah. Na podlagi zbranih podatkov smo v raziskavi ugotovili znanje laične populacije o oskrbi opeklin.
Keywords: opeklinske poškodbe, ukrepi, znanje, laična populacija, posledice.
Published in DKUM: 03.03.2020; Views: 1162; Downloads: 378
Full text (594,00 KB) |
10. Zadovoljstvo starejše populacije pri obravnavi v referenčni ambulanti v Savinjski regijiSaša Podpečan, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Število starostnikov z leti narašča in vse bolj kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnje. Posledično se zaradi tega veča število obiskov referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so namenjene preventivni obravnavi, zgodnjemu odkrivanju kroničnih nenalezljivih bolezni in boljšemu nadzoru le-teh, predvsem pri starejši populaciji, ki ima sama pri tem velikokrat težave. Namen raziskave je ugotoviti, kako je starejša populacija zadovoljna z uvedbo referenčnih ambulant in delom diplomiranih medicinskih sester z ozirom na situacijo v Savinjski regiji.
Raziskovalna metodologija: Za raziskovalni del magistrske naloge je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo tehniko anketiranja s pomočjo validiranega vprašalnika. Cilj je bil anketirati 200 ljudi, starejših od 60 let, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah v Savinjski regiji.
Rezultati: Razdelili smo 200 anket, 196 anketiranih je anketo popolnoma izpolnilo. Delež anketirank je bil 54,6 %, anketirancev je bilo 45,4 %. Anketirani, sodelujoči v raziskavi, so zadovoljni z odnosom in znanjem diplomiranih medicinskih sester, saj je bilo povprečje na lestvici od 1 do 5 blizu 5. Prav tako se anketirani strinjajo, da zaradi RADM posvečajo več pozornosti skrbi za zdravje in da manj obiskujejo zdravnika. Delež obiska referenčne ambulante pa je pri starejših anketirankah enak kot pri anketirancih, in sicer jih večina obišče ambulanto enkrat letno.
Diskusija in zaključek: Referenčne ambulante so med starejšimi pacienti v Savinjski regiji upravičile pričakovanja. Starejši pacienti so zadovoljni s takšnim načinom dela, kar je razvidno iz dobljenih empiričnih podatkov izvedene raziskave.
Keywords: starost, staranje, starostniki, populacija, diplomirana medicinska sestra.
Published in DKUM: 19.07.2019; Views: 1171; Downloads: 142
Full text (1,44 MB) |
