| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SEZNANJENOST NOSEČNIC O POPORODNI DEPRESIJI
Katja Uršej, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča. Po porodu so značilna obdobja naglega spreminjanja razpoloženja, ki jih povzročajo hormonska nihanja. Izmenjavanje potrtosti in vznesenosti običajno ne traja dlje kot teden dni, kadar pa simptomi ne izginejo in se začnejo poglabljati, takrat lahko govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu. V diplomskem delu smo predstavili vzroke, znake in klasifikacijo poporodne depresije ter predstavili vlogo oklice. Namen raziskave je ugotoviti seznanjenost nosečnic o poporodni depresiji. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in prikazali s frekvenčno distribucijo v grafih. Raziskava je bila opravljena v enem izmed zdravstvenih domov Slovenije, v njej pa je sodelovalo 35 nosečnic. Rezultati. Raziskava je pokazala, da so nosečnice solidno seznanjene s problemom poporodne depresije. Z znaki, s katerimi se kaže poporodna depresija, so nosečnice sicer seznanjene, vendar bi jih veliko lahko spregledalo začetne opozorilne znake, kar je bistveno. Podatki so pokazali, da si večina nosečnic želi izvedeti več o poporodni depresiji, da bi v primeru začetnega obolenja lahko pravočasno ukrepale. Diskusija in zaključek. Nosečnice potrebujejo več znanja o znakih in problemu poporodne depresije, da bi znale ukrepati v primeru, da zbolijo za le-to. Primerno znanje potrebujejo tudi partner in ožji svojci, da bi opazili spremembe pri otročnici in tako lahko pravočasno poiskali strokovno pomoč.
Keywords: nosečnost, poporodna depresija, poporodna psihoza, posttravmatski stresni sindrom, preprečevanje poporodne depresije, zdravljenje poporodne depresije
Published: 06.08.2013; Views: 1529; Downloads: 399
.pdf Full text (1,91 MB)

2.
POPORODNA DEPRESIJA IN POMEN ZDRAVSTVENE NEGE
Sara Vigali, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Poporodna depresija je eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja. Zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj si človek misli o sebi in svojem življenju, kako čuti in doživlja svet okoli sebe, vpliva tudi na izvajanje nekaterih življenjskih aktivnosti. Glede na to, da lahko pušča posledice tako na zdravju žensk kot tudi njihovih otrok, si zasluži večjo pozornost s strani zdravstvenih delavcev. Medicinske sestre so namreč tisti zdravstveni strokovnjaki, katerim tuja strokovna literatura pripisuje glavno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in obravnavi psihičnih motenj v nosečnosti, med in po porodu. Namen diplomskega dela, ki je teoretičnega značaja, je predstaviti poporodno depresijo kot psihično motnjo z značilnimi duševnimi in telesnimi spremembami, izpostaviti najpomembnejše negovalne probleme pri pacientki s poporodno depresijo, poudariti pomen in predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke s poporodno depresijo. Naše ugotovitve so, da je pojavnost poporodne depresije pri mamicah zelo velika in da je tej bolezni potrebno nameniti več pozornosti, predvsem v smislu preventivne dejavnosti, pa tudi v času same bolezni. Ugotovili smo, da je zdravstveno osebje preobremenjeno, v stiski s časom, in zato velikokrat ne more nuditi tega, kar bi si pacientke želele, tega kar jim pripisuje strokovna literatura.
Keywords: Ključne besede: porod, poporodna depresija, mati, medicinska sestra, zdravstvena nega
Published: 11.10.2013; Views: 2377; Downloads: 522
.pdf Full text (595,62 KB)

3.
Pomoč pri dojenju otročnici v poporodni depresiji
Doroteja Peček, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V poporodnem obdobju je za žensko čas spreminjanja telesa in hormonskega ter psihičnega stanja v ravnovesje kot je bilo pred nosečnostjo in porodom. Ob tem se lahko pojavijo težave in zapleti, ki od otročnice zahtevajo novo znanje in spretnosti vsakdana. Potrebno se je prilagajati na urnik, ki si ga postavi otrok. Prav tako pa to prinese spremembe v družinsko življenje in življenje med otročnico in njenim partnerjem. Pogosto se lahko zato pojavijo motnje razpoloženja, med njimi tudi poporodna depresija. Po raziskavah zboli za poporodno depresijo vsako leto od 2.000 do 4.000 žensk po porodu. V veliko pomoč jim je sodelovanje partnerja ter znanje patronažne medicinske sestre, ki jih pride obiskat ter jim nudi zdravstveno vzgojne nasvete. Pri obeh pacientkah je poporodna depresija negativno vplivala na dojenje. Posledično je tako prišlo do zastoja laktacije. Obe pacientki sta se trudili dojiti in sta upoštevali nasvete patronažne medicinske sestre, a pri dojenju ni bilo rezultatov napredovanja. Novorojenčke oziroma dojenčke sta pričeli hraniti s prilagojenim mlekom po steklenički. Raziskava je pokazala, da imajo pomemben vpliv na kakovost življenja družinski odnosi in razumevanje s partnerjem. V veliko pomoč je bila pacientkama patronažna medicinska sestra, ki je pomagala, svetovala in pokazala pravilno tehniko in način dojenja.
Keywords: Otročnica, dojenje, poporodna depresija, pomoč, patronažna medicinska sestra.
Published: 11.10.2013; Views: 1269; Downloads: 213
.pdf Full text (1,02 MB)

4.
Detomori
Matej Brankovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podatki o detomorih v Sloveniji, kaj pripelje do detomorov
Keywords: detomori, preiskovanje, poporodna depresija, poporodna psihoza, diplomske naloge
Published: 08.08.2016; Views: 581; Downloads: 140
.pdf Full text (481,55 KB)

5.
PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA IN MLADOSTNICA V POPORODNEM OBDOBJU
Mojca Najdič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Mladostniško obdobje je obdobje tveganja in priložnosti. Mladi danes dosti prej biološko dozorijo in se pogosteje ter zgodaj spuščajo v nezaščitene spolne odnose. Velik del nosečnosti v mladostniškem obdobju je največkrat nenačrtovan in nezaželen ter tako postavi mladostnico pred težko odločitev o njenem izidu. Biti noseča, roditi otroka in postati mama, odločiti se za materinstvo – so delci izjemno vznemirljivega življenjskega cikla. Patronažna medicinska sestra je tista, ki obišče otročnico in novorojenca v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice in oceni potrebe po zdravstveni vzgoji ter zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni deskriptivni metodi, izvedli smo študijo primera. Uporabili smo tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, ki se nanašajo na temo diplomskega dela in so bila oblikovana v ta namen. V raziskavi je sodelovala mladostnica, stara 18 let v poporodnem obdobju. V raziskavi smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Rezultati: Mladostnica je imela svoj prvi spolni odnos pri 15 letih. Po dobrem letu nezaščitenih spolnih odnosih je zanosila in pri 17 letih rodila. Materinstvo ji kljub nenačrtovani nosečnosti ni predstavljalo večjih ovir, saj je imela veliko podpore s strani staršev in tašče. V zelo veliko pomoč ji je bila tudi patronažna medicinska sestra, ki je z njo vzpostavila spoštljiv, zaupen odnos in ji pomagala z zdravstveno-vzgojnimi nasveti. Sklep: Rojstvo otroka za mladostnico predstavlja veliko spremembo v življenju, ko iz brezbrižnega najstništva preklopi na odgovorno odraslo življenje. Ugotovili smo, da se mladostnica med nosečnostjo in v poporodnem obdobju ni srečala z neugodnimi zapleti starševstva v mladostniškem obdobju (nedokončana izobrazba, socialno-ekonomsko pomanjkanje, nestabilne partnerske zveze in osebno dozorevanje). Poporodne duševne stiske so resna stanja, zato je zelo pomembna preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih stisk že v času nosečnosti in kasneje v poporodnem obdobju. Iz raziskave, ki smo jo naredili, je razvidno, da je izrednega pomena tudi, da je patronažna medicinska sestra zaznala potrebe mladostnice in ji znala prisluhniti, svetovati ter pomagati.
Keywords: adolescenca, materinstvo, poporodno obdobje, poporodna depresija, patronažna medicinska sestra
Published: 12.10.2016; Views: 593; Downloads: 95
.pdf Full text (815,78 KB)

6.
Preprečevanje, odkrivanje in možnosti zdravljenja poporodne depresije
Anja Juršnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Poporodna depresija je razširjen pojav, ki prizadene veliko število oseb po vsem svetu. Študije kažejo, da se poporodna depresija v prvem letu po porodu pojavi pri kar 21,9 % žensk, pojavlja pa se v različnih obdobjih, v različnih intenzitetah in pojavnih oblikah. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšne so možnosti za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje poporodne depresije v slovenskem prostoru.
Keywords: Poporodna depresija, simptomi, odkrivanje, prepoznavanje, zdravljenje
Published: 28.03.2018; Views: 501; Downloads: 192
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica