Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Novo mesto v terezijanski dobi predstavlja razvoj Novega mesta od njegove ustanovitve do konca terezijanske dobe. Zaradi sprememb v času vladanja Marije Terezije so na kratko predstavljene tudi njene reforme, ki jih je uveljavila na področju slovenskih dežel. V nalogi so predstavljene transkripcije virov: seznam novomeških obrtnikov ̶ obveznikov obrtniškega davka, in še dva sicer nepopolna seznama tukajšnjega meščanstva. V zgodnjenovoveškem Novem mestu se je večina meščanov ukvarjala z rokodelskimi in živilskimi obrtmi. Sredi 18. stoletja se je največ meščanov preživljalo z usnjarstvom in čevljarstvom, redki posamezniki so se ukvarjali tudi z zdravstvenimi obrtmi. Bilo je tudi več trgovcev, ki so prodajali raznovrstne izdelke. Istočasno so v Novem mestu delovali tudi različni storitveni in uradniški poklici, vendar niso popisali prav vseh. S pomočjo virov, terezijanskih popisov, lahko pridobimo odličen vpogled v poklicno strukturo Novega mesta sredi 18. stoletja.
Keywords: Novo mesto, doba Marije Terezije, terezijanske reforme, terezijanski popisi, transkripcija, obrtniki, poklici
Published in DKUM: 04.05.2023; Views: 376; Downloads: 35
Full text (2,66 MB)

Abstract: Goričko, gričevnata pokrajina na severovzhodu Slovenije, je bila skozi zgodovino vedno mejno območje, kjer je prihajalo do stikov med slovanskim, germanskim in madžarskim svetom. Čeprav je bilo Goričko skupaj z ostalim Prekmurjem več kot tisoč let ločeno od ostalih Slovencev na desni strani Mure, je tukajšnjim prebivalcev uspelo ohraniti svoj etnični in jezikovni značaj navkljub pritisku madžarske oblasti. Prva polovica 20. stoletja je prinesla polno sprememb in pretresov, ki so vplivali na prebivalstvo in jim pustili trajen pečat. V tem kratkem obdobju so številni »Goričanci« umirali na bojiščih prve in druge svetovne vojne, kar je vplivalo na razvoj prebivalstva na Goričkem. Prelomni trenutek v zgodovini prebivalstva Goričkega je bil podpis mirovne pogodbe med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Madžarsko, ki je prinesla ponovno združitev s Slovenci v Kraljevini SHS. Med drugo svetovno vojno je Goričko zopet pripadalo Madžarski, ki se je odločila izbrisati vse sledi, ki jih je pustila jugoslovanska država. Konec vojne je prinesel olajšanje in ponovno združitev z ostalimi Slovenci, s katerimi si še v današnjem času delimo skupno pot. V obdobju raziskave je bilo na območju Goričkega izvedenih pet uradnih popisov. Popisa leta 1900 in 1910 sta bila izvedena v ogrski polovici Avstro-Ogrske države. Prvi popis po prvi svetovni vojni se je izvršil leta 1921 v Kraljevini SHS. V letu 1931 je sledil popis Kraljevine Jugoslavije, kateremu bi moral leta 1941 slediti naslednji popis, vendar je izbruh druge svetovne vojne popis premaknil za sedem let. Zadnji popis v danem obdobju je bil izvršen leta 1948, ki ga je organizirala Socialistična federativna republika Jugoslavija. S primerjavo popisov si lahko ustvarimo sliko demografskih sprememb, ki so sledile vojaškim posegom, menjavam oblasti in političnim ter gospodarskim spremembam. Zaradi pomanjkljivosti in spreminjajočih se kriterijev od popisa do popisa je primerjava popisov med sabo zahtevnejša in ne podaja povsem realne slike tedanje demografije.
Keywords: Goričko, popisi prebivalstva, jezik, upravno–teritorialne spremembe, statistični podatki, geografija v šoli.
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 1523; Downloads: 198
Full text (7,05 MB)

Abstract: V projektni nalogi so teoretično opisani postopki in načini oblikovanja ponudbenih cen za gradbene objekte na podlagi popisov del, predizmer in predračunov. Za lažjo predstavo je prikazan potek procesa izdelave projektnega predračuna. Na praktičnem primeru večstanovanjskega objekta je prikaz izdelave popisa gradbenih del in njim pripadajoči izračuni predizmer za posamezne postavke. S pomočjo programa 4BUILD je izdelan celoten ponudbeni predračun gradbenih del, izdelan pa so ob enem tudi izpisi normativov predračuna. Z dodano vrednostjo obrtniških in inštalacijskih del iz projektantskega predračuna sorodne stavbe, smo vrednost ponudbenega predračuna primerjali z vrednostjo pridobljeno s pomočjo modela STOY.
Keywords: popisi del, predizmere, ponudbeni predračun, gradbena dela, model STOY
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 2676; Downloads: 1071
Full text (4,19 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem zbrala podatke večletnih popisov plazilcev na območju celjske regije, ki sem jih izvajala v desetletnem obdobju od maja 2007 do julija 2016. Popise plazilcev sem izvajala na območju celjske regije v skupno 23 občinah: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Temeljni namen je bil predstavitev vrstne raznolikosti biodiverzitete plazilcev na področju celjske regije. Skupno sem opravila 509 popisov, pri tem sem opazovala 817 osebkov plazilcev, ki so pripadali desetim različnim vrstam in sicer: Anguis fragilis, Coronella austriaca, Lacerta agilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Natrix tessellata, Podarcis muralis, Trachemys scripta, Vipera ammodytes in Zamenis longissimus. Plazilce sem opazovala v različnih letnih časih od aprila do oktobra, največja frekvenca opazovanj pa je bila umeščena v mesec maj. V okviru izbire habitatov sem plazilce opazovala v 13 različnih habitatih: gozdni rob, grmovje, rečno obrežje, vodne površine, obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid, razpadajoči material, travnik, gozd, kamnito in skalnato območje, sprehajalna pot, železniški tiri. Največjo pestrost s favno plazilcev sem potrdila v habitatu rečno obrežje in razpadajoči material, najmanj pa v habitatu sprehajalna pot.
Keywords: plazilci, plazilci Slovenije, plazilci celjske regije, popisi plazilcev, razširjenost plazilcev, celjska regija
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1565; Downloads: 159
Full text (5,20 MB)

Abstract: Goriška je danes najzahodnejši del slovenskega državnega ozemlja in je bila skozi svojo zgodovino vedno mejno območje. V grobem jo lahko označimo za mejo med romanskim, germanskim in slovanskim svetom z mešanico različnih ljudstev, ki so tekom zgodovine prehajala to območje, z njim trgovala, izmenjevala, ga raziskovala, se tu vojskovala ter ga tudi plenila. Prva polovica 20. stoletja pa je bila za Goriško deželo še bolj kruta. To obdobje je polno pretresov in sprememb, ki so oblikovale življenje prebivalcev tega območja in jim pustile trajen pečat. Skozi kratko časovne obdobje je bila dežela podvržena dvema svetovnima morijama (prva in druga svetovna vojna), številni prebivalci pa so bili med vojnama tudi izseljeni. Obdobje po drugi svetovni vojni je Goriški deželi prineslo “bridki konec”, ko je bila s pariško mirovno pogodbo razdeljena med Jugoslavijo in Italijo. V obravnavanem obdobju je bilo na Goriškem izvedenih pet uradnih popisov prebivalstva (leta 1910, 1921, 1931, 1936 in 1948), dva tajna popisa (leta 1933 in 1939), ter povojni popis leta 1945. Ti popisi nam dajejo lep vpogled v demografske spremembe, ki so sledile političnim, vojaškim in narodnostnim konfliktom ter gospodarskim razmeram ob razpadu monarhij, vzponu diktatur in kaotičnim razmeram ob vzpostavitvi železne zavese. Nekateri popisi so pomanjkljivi ali neprimerljivi med seboj zaradi spreminjajočih se kriterijev popisov in so le približek resničnega demografskega stanja takratnega časa. Zaradi tega ostajajo med zgodovinarji vse do današnjih dni številna nerešena vprašanja in nejasnosti.
Keywords: prebivalstvo, popisi prebivalstva, etnična struktura, statistični podatki, Goriška, Julijska krajina.
Published in DKUM: 12.07.2013; Views: 2641; Downloads: 445
Full text (8,13 MB)