1. Review of pallet pooling studiesChunhua Chen, Jianwei Ren, A Yunga, 2019, review article Abstract: Development of sharing economy has brought new opportunities to the development of green logistics. Pallet pooling is a typical type of sharing economy. It has been recently promoted in almost every country in the world. Researchers have reached a common agreement that establishing an effective pallet pool is of great importance to the pallets use efficiency. It is also believed that the implementation of pallet pool will substantially contribute to the economic and social development. Detailed analysis of pallet pooling such as benefit analysis, mode choose, pallet allocation model & algorithm, quality control, etc. are discussed in this paper. Based on literature review, several important problems are listed for future study. These problems are information management, supply chain management, rental pricing, pallets tracking and allocation, quality control, sustainable development (carbon emissions), and “internet plus pallet pooling”. Some suggestions on China’s pallet pooling development are proposed as well.
Keywords: logistics, pallet pool, rental, internet plus, China
Published in DKUM: 22.08.2024; Views: 51; Downloads: 8
 Full text (452,49 KB)
This document has many files! More... |
2. Omejitve konkurence na področju zavarovalništva po 101. členu PDEUManja Cestar, 2017, undergraduate thesis Abstract: V socialnem tržnem gospodarstvu je delujoča oziroma učinkovita tržna konkurenca ena temeljnih predpostavk za blaginjo. Glede na to ne preseneča, da je tržna konkurenca pri nas ustavna kategorija (predvidena je tudi v PEU in PDEU ter v Ustavi Republike Slovenije). Pravila o tržni konkurenci načeloma veljajo za vse gospodarske dejavnosti, tudi za dejavnost zavarovalništva.
Zavarovalništvo je po naravi stvari ena pomembnejših dejavnosti, ki je pogoj za normalno delovanje gospodarstva in nasploh družbe ter je temu primerno tudi močno regulirana. Podjetja, ki izvajajo to dejavnost, morajo upoštevati številna pravna pravila, ki omejujejo njihove tržne odločitve in ravnanja, vključno s pravili o tržni konkurenci.
Pravila o tržni konkurenci med drugim prepovedujejo omejevanje tržne konkurence z omejevalnimi sporazumi, sklepi podjetniških združenj ali/in usklajenimi ravnanji. V tej nalogi je poudarek ravno na slednjem, pri čemer sta v ospredju 101. člen PDEU in 6. člen ZPOmK-1. Poudarek je na razlikovanju primerov, ko je sodelovanje zavarovalnic dovoljeno in koristno, ter primerov, ko gre za prepovedano omejevalno koordinacijo.
Keywords: tržna konkurenca, omejevalna ravnanja, sporazumi, sklepi, usklajena ravnanja, zavarovalni sektor, zavarovalnica, pool, premija, izjeme
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1471; Downloads: 152
Full text (1,23 MB) |
3. Primerjalna analiza zavarovalnih in pozavarovalnih poolovMonia Kolarič, 2016, master's thesis Abstract: Zavarovanje pred določenim tveganjem olajša posledice, v kolikor pride do uresničitve tega tveganja, in s tem zagotovi določeno stopnjo varnosti. Vendar so katastrofalna tveganja posebna, saj je možnost njihove uresničitve izjemno majhna, ob uresničitvi pa za seboj pustijo škodo izjemnih razsežnosti. Prav zaradi tega je omenjena tveganja težje zavarovati, saj odstopajo od pogoja, da škoda pri zavarovarljivem tveganju ne sme biti katastrofalna. Zato se mnoge zavarovalnice izogibajo zavarovanju tveganj, kot so jedrske nesreče ter teroristični napadi. Zavarovanje takih tveganj bi za posamezno zavarovalnico predstavljalo prevelik zalogaj. Zato se na področju zavarovanja katastrofalnih tveganj že več desetletij pojavljajo zavarovalni in pozavarovalni pooli. Gre za skupine več zavarovalnic in pozavarovalnic, ki združijo svoje kapacitete in skupaj zavarujejo obsežna in specifična tveganja. Zavarovalni in pozavarovalni pooli so specializirani, zato poznamo različne vrste poolov. Med bolj znanimi so jedrski in farmacevtski pooli ter pooli za terorizem, lahko pa delujejo tudi na drugih področjih. Kljub določenim prednostim imajo pooli tudi slabosti, zato so s strani poznavalcev pogosto kritizirani. V sklopu magistrskega dela se ukvarjamo z vprašanjem, ali so pooli še vedno edina in najboljša možnost zavarovanja katastrofalnih tveganj ter ali obstajajo alternative, ki bi poole lahko uspešno zamenjale na njihovem področju delovanja.
Zavarovalni in pozavarovalni pooli se na trgu pojavljajo različno dolgo, najpogosteje v sektorjih energetike, letalstva, terorizma. Nekateri od poolov so v posameznih državah prenehali poslovati, drugi še vedno poslujejo, nekateri se šele ustanavljajo. Mnogi poznavalci omenjenega področja so začeli razvijati alternativne možnosti, ki bi lahko zamenjale poole. Obstajajo različne alternative, med drugim specializirani zavarovatelji, vzajemne lastne zavarovalnice, prav tako pooli posrednikov, so(po)zavarovalni sporazumi itd. Nekatere od naštetih možnosti na določenih področjih delovanja in v posameznih državah poole že nadomeščajo oziroma dopolnjujejo, druge so manj pogoste, a imajo prihodnost. Vsak trg namreč nima enakih potreb in možnosti za razvoj in uvedbo vseh alternativ, zato se njihova prisotnost med državami precej razlikuje. Kljub vsemu pa je ključno spoznanje, da pooli niso edina možnost, čeprav se velikokrat smatrajo prav za slednjo. Pooli pogosto ne veljajo za najboljši, niti najučinkovitejši način zavarovanja katastrofalnih tveganj, mnogokrat so le edina možna izbira. Kritiki želijo spremembe, izboljšave, možnost skupnih poolov (npr. pool na območju Evropske unije). Kljub vsemu pa so pooli na mnogih področjih čvrsto zasidrani in ohranjajo svoj pogosto monopolni položaj, ki ga ne bodo zlahka prepustili konkurenčnim alternativam.
V sklopu magistrskega dela se dotaknemo poolov kot možnih udeležencev zavarovalnega trga, nato pa se posvetimo značilnostim katastrofalnih tveganj ter možnostim njihovega zavarovanja. Katastrofalna tveganja so pogosto nezavarovarljiva s strani posameznih zavarovalnic, zato jih zavarujejo pooli. Sledi definicija poolov ter opis izbranih vrst poolov. Pregledu prednosti, slabosti ter kritik delovanja sledijo alternative poolom. Sledi predstavitev delovanja poolov v praksi, s poudarkom na slovenskem jedrskem poolu. Ob koncu analiziramo poole na območju EU po različnih kazalnikih in jih medsebojno primerjamo.
Keywords: katastrofalno tveganje, zavarovalni in pozavarovalni pool, alternative poolom, Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ, delujoči pooli v EU
Published in DKUM: 11.01.2017; Views: 2078; Downloads: 139
Full text (2,17 MB) |
4. TRGOVANJE Z ZLATIMI PALICAMIGrega Pauko, 2010, final seminar paper Abstract: Kot smo lahko videli, je zlato od odkritja okrog 4000 let pr. n. št., do danes pridobivalo na svoji pomembnosti, predvsem v gospodarstvu. Nekaj stoletij po odkritju se pojavijo prvi zlati kovanci, ki so služili za plačilo, in s tem zlato dobi svojo najpomembnejšo vlogo, kot hranilec vrednosti. Skozi zgodovino se je tudi veliko špekuliralo oziroma manipuliralo s cenami zlata. Okrog leta 1900 je t.i zlati standard (valute teh držav so torej vedno ustrezale določeni količini zlata (ali srebra), zaradi česar je bil menjalni tečaj med valutama stabilen) uporabljalo 50 držav. Ta zlati standard se je odpravil leta 1914 zaradi financiranja prve svetovne vojne. Drugi zlato-devizni standard se pojavi leta 1944, s tako imenovanim BrettonWoodskim sporazumom , katerega pa enostransko prekine predsednik ZDA Nixon, zaradi razvrednotenja dolarja.
Prodaje in posojanje zlata igrajo torej v procesu manipulacij z zlatom osrednjo vlogo. Ko bo trg spoznal, da centralne banke nimajo več zalog, bo cena zlata neizogibno zrasla, saj se bo odnos ponudba-povpraševanje bistveno poslabšal.
Trg zlatih palic je globalni trg. Z zlatimi palicami se lahko trguje po vsem svetu, čeprav je središče trgovanja v Londonu na LBMA. Londonski trg plemenitih kovin je trg veleprodaje, kjer je minimalna količina trgovanja med klienti po navadi 1.000 unč za zlato, ter 50.000 unč za srebro. Zapiski transakcij plemenitih kovin v Londonu segajo v 17. stoletje. Trgovanje na takšnih trgih poteka po nekakšnem utečenem vrstnem redu, za kar skrbi standardna dokumentacija. Priznavanje dokumentacije s strani članov LBMA, pripomore k temu, da ni potrebno vedno znova preverjat pogojev in ostalih pravil, ki so nujna pri bilateralnih sporazumih. Seveda pa je ta trg reguliran s strani FSA. Na teh trgih se trguje z različnimi velikosti zlatih palic. Seveda je izbira s kakšnimi palicami bo trgoval posameznik ali kakšna finančna organizacija, prepuščena lastni izbiri oziroma lastnim zmožnostim.
Če se odločimo da začnemo trgovati z zlatimi palicami je pri tem potrebno upoštevat določene kriterije. Kot prvo je potrebno imeti dovolj začetnega kapitala. Potrebno je tudi izbrati najustreznejšega trgovca, izbrati primerno blagovno znamko, preučiti ceno zlata, kje bomo zlato palico hranili, kakšne so možnosti dostave in kakšni so še drugi stroški pri prodaji oziroma nakupu zlate palice.
Seveda pa trgovanje ne poteka samo v Londonu. Pomembnejši trgi so še COMEX, BM&F, DMCC, IGE, MCX, TOCOM, SGE, SHFE in CGSE.
Kot lahko vidimo je trgovanje z zlatimi palica in drugimi oblikami zlata postala enormna operacija, katere se udeležuje vse več ljudi predvsem zaradi možnosti velikega zaslužka.
Keywords: Trgovanje z zlatimi palicami, BrettonWoodski sistem, Gold Pool, Gold Carry Trade, LBMA, Zlata palica
Published in DKUM: 26.01.2011; Views: 2203; Downloads: 161
Full text (248,25 KB) |
