1. Procesne napake policistov v predkazenskem postopku in ekskluzija dokazov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Marčič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen kazenski postopek v Sloveniji z osredotočenostjo na pooblastila policistov v predkazenskem postopku ter ekskluzijo dokazov kot posledico njihovega kršenja. Institut izločitve dokazov preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so bili zbrani na nezakonit način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Institut je uveljavljen tudi v slovenskem pravnem sistemu, ki temelji na mešanem tipu kazenskega postopka. Slednji združuje cilja akuzatornega in inkvizitornega postopka, ki si med seboj nasprotujeta. Ekskluzija, ki je tipičen akuzatorni institut, tako nasprotuje načelu iskanja materialne resnice, značilne za inkvizitorni postopek, njuna nezdružljivost pa omogoča, da so zaradi napak policistov oproščene osebe, ki so verjetni storilci kaznivega dejanja. Slednje lahko pripišemo tudi pojmovanju ekskluzije, vzpostavljenemu v Sloveniji. Naš sistem namreč vztraja pri absolutizaciji ekskluzije, ki za razliko od utilitaristične ureditve ne dopušča tehtanja med smiselnostjo izločitve dokazov in pomembnostjo dokaza za kazenski postopek. To pomeni, da so dokazi, pridobljeni s kršenjem pravnih pravil, v vsakem primeru predmet izločitve. Prav zaradi tega je delo policistov izjemno pomembno, saj s preiskovalnimi dejanji močno posegajo v zasebnost posameznika in je pravilno izvajanje slednjih ključnega pomena za uspešnost kazenskega postopka.
Keywords: diplomske naloge, kazenski postopek, predkazenski postopek, pooblastila policije, ekskluzija dokazov
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1346; Downloads: 233
 Full text (1,21 MB) |
2. Pregled uporabe električnega paralizatorja kot prisilno sredstvo policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKiara Ropoša, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ureditev uporabe električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva policije, se med državami članicami Evropske unije razlikuje. Evropske države si prizadevajo uporabo manj smrtonosnih prisilnih sredstev z namenom zmanjšanja uporabe strelnega orožja, kot najhujšega prisilnega sredstva. Električni paralizator represivnim organom omogoča snemanje policijskih postopkov, zmanjšanje oziroma preprečevanje zlorab ter možnost upoštevanja operativnih načel pri njegovi uporabi. Omeniti velja, da sleherna, zlasti pa neuspešna uporaba vseh prisilnih sredstev lahko vodi do poškodb, ki so lahko za osebo tudi usodne. Za zmanjšanje nastanka poškodb je zato potreben strokovno usposobljen kader, ki je zmožen pravilno ravnati v nastali situaciji ter delovati v skladu s pooblastili in navodili stroke. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki vsebuje pregled, primerjavo in analizo domače ter tuje zakonodaje in pregled usposabljanja za uporabo električnega paralizatorja v primerjavi z drugimi policijami Evropske unije. Tuja zakonodaja se nanaša na države Evropske unije in Združene države Amerike. V nadaljnjem raziskovanju bi se lahko naredila primerjava ureditve pogojev med zveznimi državami Združenih držav Amerike, saj so le-ti med sabo različno regulirani. Za primerjavo pogojev bi potrebovali več časa, saj ima vsaka država svojo zakonodajo, v kateri so regulirana sredstva, ki jih uporablja policija. V zaključnem delu so tako vključeni zakonski pogoji v državah Evropske unije za uporabo paralizatorja kot prisilnega sredstva policije in primerjava ureditve pogojev za uporabo električnega paralizatorja med Združenimi državami Amerike in Slovenijo. V prihodnje bi bila potrebna uvedba priročnika in učbenika za študente ter študentke na Policijski akademiji, ki bi omogočala osnovno poznavanje električnega paralizatorja in tehnična navodila za uporabo paralizatorja.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, pooblastila policije, električni paralizator, države Evropske unije, poškodbe
Published in DKUM: 21.08.2020; Views: 1281; Downloads: 132
Full text (649,88 KB) |
3. Naloge in pooblastila slovenske policije na Slovenskem morju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Krušnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: druge varnostne organe velik izziv.
Obravnavani problem v diplomskem delu temelji na pomorski policiji, njihovih izzivih in pooblastilih, ki jih imajo. Analizirali smo Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki je eden izmed osnovnih zakonov o delu in pooblastilih policije. Na podlagi analiz drugih zakonov smo bolj podrobno raziskali pooblastila, ki jih ima pomorska policija. Slovenska policija ima za nadzor državne meje na morju in nadzor nad dogajanjem na teritorialnem morju na razpolago plovila, helikopterje ali druge tehnične pripomočke. Pomorski policiji so v pomoč pri nadzoru dogodkov na morju tudi inšpekcijske službe, Slovenska vojska, carina in druge državne institucije. Najbolj kritično območje slovenskega morja zagotovo predstavlja Piranski zaliv.
V Piranskem zalivu se nahaja morska meja med Slovenijo in Hrvaško. Meja med obema državama ni bila nikoli natančno določena. Velika prelomnica in tudi nov izziv se je zgodil s sprejemom arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško iz junija, leta 2017. Pred arbitražno razsodbo je meja v Piranskem zalivu potekala po sredini. Arbitražna razsodba je spremenila državno mejo v prid Sloveniji tako, da je Slovenija dobila večinski del Piranskega zaliva. Hrvaška se z odločitvijo ni strinjala in je začela kršiti arbitražno razsodbo. Ribiška in policijska plovila so na ilegalen način pričela s prehodi državne meje, saj so Hrvati zanikali novo določeno mejo. Pomorska policija je zato postavljena pred zahtevno nalogo, in sicer na kakšen način zagotoviti in pravilno uporabiti policijska pooblastila za uveljavljanje arbitražne razsodbe. V diplomskem delu so predstavljeni primeri iz medijev, ki prikazujejo delovanje pomorske policije in uporabo pooblastil pri kršenju arbitražne razsodbe.
Keywords: diplomske naloge, pomorska policija, pooblastila policije na morju, naloge policije na morju, Piranski zaliv
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 1400; Downloads: 207
Full text (976,77 KB) |
4. Policijski postopki z mladoletniki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Mikl, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Policijski postopki z mladoletniki je predstavitev bistvenih
izhodišč na področju obravnavanja mladoletnih prestopnikov s strani policije v Republiki
Sloveniji. Osrednji namen diplomske naloge je bil preučiti pojav in oblike mladoletnega
prestopništva, opredeliti njegove značilnosti v Republiki Sloveniji ter preučiti naloge in
pooblastila slovenskih policistov pri obravnavi mladoletnih prestopnikov. Natančneje, želeli
smo ugotoviti ali so pri obravnavi mladoletnikov z zakoni določene posebnosti, ki jih morajo
policisti v postopku z mladoletnimi prestopniki upoštevati. Mladoletni prestopnik je
posameznik, ki s svojim odklonskim vedenjem, ki je zavestno in voljno, krši družbena pravila
in norme. Za opredelitev obsega pojava, oblik pojavljanja in posledic nasilja največkrat
uporabljamo podatke, ki jih beleži policija. Število kaznivih dejanj, za katera so kot storilci v
policijski statistiki zabeleženi mladoletniki, niha med 2000 in 5000, te številke pa so le del
realnosti, kajti le del storjenih kaznivih dejanj policisti dejansko odkrijejo. Policisti
mladoletne prestopnike obravnavajo v v policijskih postopkih, v skladu s svojimi pooblastili,
ki so z zakonom določeni ukrepi, ki omogočajo opravljanje policijskih nalog in s katerimi se
praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice
posameznika. Ugotovitve analize policijskih postopkov proti mladoletnikom kažejo, da
število obravnav mladoletnih storilcev kaznivih dejanj z leti upada. Prav tako smo ugotovili,
da obstajajo posebnosti pri pooblastilih policistov v policijskem postopku proti otrokom in
mladoletnikom in sicer na področju vabljenja otrok in mladoletnikov, privedbe otroka ali
mladoletnika, pridržanja mladoletnika ter uporabe prisilnih sredstev. Policisti smejo vabiti
otroka ali mladoletnika le preko staršev ali skrbnikov oziroma zakonitih zastopnikov. O
morebitni privedbi in pridržanju otroka ali mladoletnika morajo policisti obvestiti
mladoletnikove starše oziroma skrbnike, medtem ko prisilnih sredstev proti otrokom policist
načeloma ne sme uporabiti.
Keywords: diplomske naloge, mladoletni prestopniki, policija, naloge policije, policijska pooblastila, policijski postopek
Published in DKUM: 29.10.2018; Views: 2145; Downloads: 294
Full text (1,21 MB) |
