1. Gibanje števila pooblaščenih revizorjev, podjetij in prebivalstva – analiza stanjaAnja Gorenšek, 2021, master's thesis Abstract: Revizija računovodskih izkazov pomeni zbiranje dokazov z namenom ugotavljanja, ali so informacije, predstavljene v računovodskih izkazih točne, popolne in ali se nanje lahko zanesemo. Revizijo opravlja pooblaščeni revizor s svojo delovno skupino, na koncu pa je pooblaščeni revizor tudi tisti, ki poda končno mnenje in je odgovoren za kakovost izvedene revizije.
Slovenija se v zadnjih letih sooča z zaskrbljujočim upadanjem števila pooblaščenih revizorjev. V magistrski nalogi smo preučevali gibanje števila pooblaščenih revizorjev ter podjetij v Sloveniji med leti 2008 in 2019. Najprej smo predstavili pot do poklica pooblaščenega revizorja ter njegovo delo, nato pa smo v okviru praktičnega dela naloge predstavili še gibanje števila pooblaščenih revizorjev v Sloveniji in gibanje števila podjetij ter iskali pojasnila, zakaj je do takega stanja prišlo. Stanje v Sloveniji smo primerjali s stanjem v Švici.
Ugotovili smo, da je število pooblaščenih revizorjev med leti 2008 in 2019 upadalo, število podjetij pa je v skupnem številu sicer naraščalo, a predvsem na račun mikro in majhnih podjetij, ki se večinoma ne poslužujejo revizijskih storitev. Po drugi strani pa je število pooblaščenih revizorjev in podjetij v Švici raslo, a se ta zaradi tako oblikovane zakonodaje niso toliko posluževala revizijskih storitev. V zadnjem delu magistrske naloge smo iskali možne rešitve, zaradi katerih bi poklic pooblaščenega revizorja postal bolj privlačen. Zanimala nas je tudi vloga revizije računovodskih izkazov in pooblaščenega revizorja v prihodnosti, ki se bosta zaradi vedno večje prisotnosti novih tehnologij ter umetne inteligence močno spremenili.
Keywords: Pooblaščeni revizor, revizija, podjetja, Slovenija, Švica.
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (1016,28 KB) |
2. Pomen ugleda pooblaščenega revizorja in njegova zaznavnost v slovenski družbiAna Marie Podgoršek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Revidiranje ima v družbi velik pomen, saj revizorji in pooblaščeni revizorji povečajo verodostojnost revidiranih informacij. Zaradi tega procesa lahko nato uporabniki lažje zaupajo v računovodske izkaze, ker je manjša možnost, da le-ti vsebujejo pristranske ali pomanjkljive informacije. Kljub pomembni vlogi v družbi pa so nekateri mnenja, da poklic pooblaščenega revizorja ni ugleden, kar morda menijo, zaradi raznih škandalov, v katere so bili vpleteni pooblaščeni revizorji ali revizijska podjetja. Vendar potrebno je pomisliti, ali je pravično soditi celotno stroko na dejanjih nekaj oseb oziroma podjetij.
V diplomskem delu nas je zanimal ugled poklica pooblaščenega revizorja v slovenski družbi. V teoretičnem delu smo se najprej posvetili zunanjemu revidiranju in pooblaščenemu revizorju, nato na ugled v poslovnem svetu, nakar smo te dve tematiki združili ter preučili obstoječo literaturo na temo poklicnega ugleda revizije, specifično smo se posvetili ugledu pooblaščenega revizorja. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali anketni vprašalnik in glede na pridobljene podatke potrdili oziroma ovrgli zastavljeni hipotezi. Ugotovili smo, da je poklic pooblaščenega revizorja v Sloveniji zaznan kot ugleden ter da je, po mnenju anketirancev, ugled revizijskemu podjetju pomemben.
Keywords: zunanje revidiranje, revizijsko podjetje, pooblaščeni revizor, poklicni ugled, ugled pooblaščenega revizorja
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 293; Downloads: 55
Full text (1,32 MB) |
3. Zadovoljstvo pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela: stanje v SlovenijiAna Majcan, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo področje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Osredotočamo se na tematiko zunanjega revidiranja, opravljanja dela pooblaščenih revizorjev v Sloveniji, zadovoljstva pri opravljanju dela in zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Na koncu izvedemo tudi raziskavo stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji.
Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko revizijske družbe zagotovijo, da so pooblaščeni revizorji zadovoljni pri opravljanju dela. Zadovoljnejši pooblaščeni revizorji bodo pogosteje ostali pri svojem delodajalcu, kar je v času povečane stopnje fluktuacije pooblaščenih revizorjev bistvenega pomena. Merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela je tako zaželeno in hkrati pomembno za revizijske družbe. Pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, so poklicna starost, odločevalna raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni. Ker za Slovenijo še ni bilo opravljeno merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, je problem raziskave proučitev, kako zadovoljni so pooblaščeni revizorji, vpisani v register pri ANR, na svojem delovnem mestu. Z raziskavo tako dopolnjujemo obstoječe znanje o poklicnih pričakovanjih pooblaščenih revizorjev v Sloveniji.
V raziskavo je bilo vključenih 41 pooblaščenih revizorjev in revizork, kar predstavlja 23,6 % delež vseh pooblaščenih revizorjev v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je 34 pooblaščenih revizorjev in revizork (83 %) zadovoljnih, 1 pooblaščeni revizor oz. revizorka (2 %) je nezadovoljen, 6 pooblaščenih revizorjev in revizork (15 %) pa ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih pri opravljanju dela. V splošnem kažejo rezultati raziskave na nadpovprečno visoko (75 %) stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev. Glede zadovoljstva pooblaščenih revizorjev s posameznimi vidiki dela je bilo ugotovljeno, da je najnižje izmed vseh petih vidikov zadovoljstvo s sedanjim delom (64 %), sledita zadovoljstvo z neposredno vodjo in s plačilom (72 %). Zadovoljstvo z možnostmi za napredovanje je 77 %, najvišje pa je zadovoljstvo s sodelavci, kar 86 %. Rezultati testa normalnosti porazdelitve obravnavane odvisne spremenljivke stopnja zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji so pokazali, da je test statistično značilen, kar pomeni, da se porazdelitev odvisne spremenljivke v statistični množici razlikuje od normalne porazdelitve oz., da odvisna spremenljivka ni normalno porazdeljena. Iz rezultatov testov za merjenje statistično značilnih razlik med povprečnimi vrednostmi poročanih stopenj zadovoljstva pooblaščenih revizorjev glede na izbrane dejavnike zadovoljstva, pa ugotavljamo, da se povprečne stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji glede na poklicno starost, odločevalno raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni, statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi rezultatov raziskave je torej mogoče sklepati, da izbrani dejavniki zadovoljstva ne vplivajo statistično pomembno na povprečno stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji.
Keywords: Zunanje revidiranje, pooblaščeni revizor, zadovoljstvo pri opravljanju dela, Slovenija.
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 390; Downloads: 57
Full text (3,33 MB) |
4. MEDNARODNA PRIMERJALNA ANALIZA PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJ ZA STROKOVNA NAZIVA POOBLAŠČENI REVIZOR IN PREIZKUŠENI RAČUNOVODJASara Mohorko, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu sem primerjalno presodila, ali in kakšne so razlike v programih izobraževanj za pridobitev strokovnega naziva pooblaščeni revizor (oziroma potrjeni javni računovodja) in preizkušeni računovodja v različnih organizacijah po svetu. Primerjalna analiza vključuje primerjavo vstopnih pogojev, vsebine in obsega predavanj, zaključnih izpitov in izpitnih kriterijev, pogojev za pridobitev strokovnega naziva, ter pri nazivu pooblaščeni revizor še primerjavo pogojev za podelitev in podaljšanje licence. Vse pomembnejše razlike v teh pogojih so v diplomskem delu zbrane v primerjalnih tabelah zaradi boljše preglednosti in nazornosti.
Keywords: mednarodna primerjalna analiza, izobraževanje, pooblaščeni revizor, potrjeni javni računovodja, preizkušeni računovodja
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 1668; Downloads: 143
Full text (833,56 KB) |
5. |
6. PRIMERJAVA NADZORA NAD REVIZORJI MED SLOVENIJO IN ZDAUrška Plej, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja oblike nadzora nad revizorji v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Predstavljene so organizacije, ki izvajajo nadzor in izrekajo ukrepe revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem. Pri nas sta to Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki opravljata svoje delo vsak v skladu svojimi pristojnostmi. V Združenih državah Amerike izvaja nadzor nad revizorji neprofitna organizacija The Public Company Accounting Oversight Board in temelji na podlagi Sarbanes – Oxleyjevega zakona, ki pa je posledica škandala Enron. V diplomskem delu so opisani opravljeni nadzori nad revizorji v Sloveniji od leta 2002 do leta 2010, ki sta ga opravila Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ter opravljeni nadzori v Združenih državah Amerike od leta 2002 naprej, ko je bil sprejet Sarbanes – Oxleyjev zakon.
Keywords: revizija, revizijska družba, pooblaščeni revizor, zakonodaja, Inštitut, Agencija, Sarbanes –Oxleyjev zakon, PCAOB, nadzor nad revizorji v Sloveniji, nadzor nad revizorji v Združenih državah Amerike
Published in DKUM: 16.01.2012; Views: 2696; Downloads: 194
Full text (981,19 KB) |
7. PRIMERJAVA METODIKE PREISKOVANJA GOSPODARSKIH PREVAR MED GOSPODARSKIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI PREISKOVALCIMojca Kerin, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo proučili metodiko preiskovanja prevar med gospodarskimi revizorji in metodiko preiskovanja prevar med pooblaščenimi preiskovalci in ju med seboj primerjali. Najprej smo opredelili pojem gospodarske prevare, predstavili motive zaposlencev, zaradi katerih storijo prevaro, opredelili načine odkrivanja prevar ter proučili odgovornost poslovodstva, ki jo nosi pri preprečevanju in odkrivanju prevar. V nadaljevanju smo proučili metodike dela notranjih, zunanjih in državnih revizorjev pri preiskovanju prevar. Znotraj tega smo predstavili njihovo odgovornost in strokovna pravila, ki jih morajo pri preiskovanju spoštovati ter na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare notranjega revizorja in ga analizirali. V naslednjem poglavju smo proučili metodiko dela pooblaščenih preiskovalcev. V sklopu tega poglavja smo predstavili značilnosti forenzične revizije in znanja ter veščine, ki jih mora pooblaščeni preiskovalec pridobiti oziroma imeti za uspešno in učinkovito opravljanje svojega dela. Na koncu tega poglavja pa smo prav tako na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare pooblaščenega preiskovalca in ga analizirali. Nazadnje pa smo proučevane metodike med seboj primerjali po teoretični in praktični plati ter med njimi poiskali bistvene razlike.
Keywords: državni revizor, gospodarska prevara, metodika preiskovanja, notranja kontrola, notranji revizor, pooblaščeni preiskovalec prevar, poslovodstvo, prevarant, tveganje prevar, zunanji revizor, zunanje revidiranje, notranje revidiranje, državno revidiranje
Published in DKUM: 16.09.2010; Views: 3100; Downloads: 391
Full text (1,15 MB) |
