Search the digital library catalog

Abstract: Uporabniki spletnih platform se v današnjem času za pridobitev novic večinoma zanašajo na družbena omrežja, vendar pa zaradi razvoja tehnologij vse težje razločujejo pristne in preverjene vsebine od vedno prepričljivejših dezinformacij. Zato je izrednega pomena učinkovita ureditev ukrepanja za zagotovitev varnega spletnega okolja. Tako je bila v magistrskem delu raziskan prispevek novega pravnega okvirja, Akta o digitalnih storitvah (v nadaljevanju ADS), pri zmanjševanju širjenja dezinformacij in morebitnih ovirah za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do svobode izražanja. ADS se pretežno osredotoča na določitev ukrepov, potrebnih za boj proti nezakonitemu govoru, vendar pa ne vsebuje izrecnih določb za ukrepanje zoper dezinformacije. Tako je bil poudarek moje raziskave namenjen vprašanju, kakšne ukrepe ADS posredno nalaga ponudnikom posredniških storitev in spletnih platform v zvezi s škodljivimi vsebinami, s katerimi omejuje prekomerno poseganje v temeljne pravice uporabnikov. Ob upoštevanju naraščanja uporabe umetne inteligence za moderiranje vsebin uporabnikov je zato v magistrski nalogi obravnavana tudi tematika učinkovitosti uporabe algoritmov in drugih samodejnih orodij filtriranja pri prepoznavanju lažnih informacij in zmanjšanju njihovega širjenja. V magistrskem delu ugotavljam, da trenutno ponudniki posredniških storitev in spletnih platform za ukrepanje zoper dezinformacije kot regulativne smernice upoštevajo neuradne zaveze, določene v Okrepljenem kodeksu ravnanja EU glede dezinformacij iz leta 2022 (v nadaljevanju Kodeks 2022). Kljub odsotnosti zavezujočih ukrepov za zajezitev širjenja dezinformacij v ADS so ukrepi, navedeni v tem kodeksu ravnanja, pridobili de facto zavezujočo naravo. Namreč za pravilno izpolnjevanje posameznih obveznosti ponudnikov ADS predvideva uporabo ukrepov, opredeljenih v kodeksih ravnanj. Tako zakonodajalec EU kljub koregulacijskem pristopu k preprečevanju negativnih učinkov dezinformacij do določene mere učinkovito vpliva na zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode izražanja uporabnikov. Pravni okvir za ravnanje spletnih ponudnikov, ki ga določa ADS, je nov pravni okvir, saj je v veljavo stopil šele konec leta 2022. Tako kot predhodna Direktiva o elektronskem poslovanju tudi ADS ne ureja izrecno postopanja v primeru dezinformacij. Zato je doprinos moje magistrske naloge namenjen predvsem opredelitvi učinkovitosti uporabe ukrepov ADS in drugih samoregulacijskih pristopov ponudnikov, kot je Kodeks 2022, pri zagotavljanju varstva pravice do svobode izražanja.
Keywords: digitalno okolje, ponudniki posredniških storitev, kodeks ravnanja, zaščita temeljnih pravic, moderiranje spletnih vsebin, umetna inteligenca in algoritmi
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 326; Downloads: 54
Full text (3,75 MB)

Abstract: V zadnjih letih je digitalizacija podjetja in poslovnih procesov postala zelo pomembna, saj samo tako lahko podjetja ostanejo konkurenčna. Za digitalizacijo se podjetja odločajo iz razloga, ker dviguje produktivnost, povečuje učinkovitost in inovativnost ter izboljšuje komunikacijo tako v podjetju kot z dobavitelji in odjemalci. Podjetja morajo za svoj obstanek na trgu vedno slediti trendom. V današnjih časih to pomeni, da morajo slediti trendom digitalne tehnologije. Namen dela diplomskega projekta je analiza uvedbe dokumentnega sistema v organizaciji Štajerski avto dom, d. o. o. Delo diplomskega projekta smo razdelili na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili elektronsko poslovanje in DMS-sisteme. Nadaljevali smo z dokumentnimi sistemi ter njihovimi ponudniki v Sloveniji ter izven nje. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na samo podjetje Štajerski avto dom, d. o. o. Predstavili smo zgodovino podjetja, dejavnost in organizacijsko strukturo. V praktičnem poglavju smo predstavili potek uvedbe dokumentnega sistema v podjetju. Povedali smo tudi, kakšne so prednosti in slabosti uvedbe dokumentnega sistema in kako zaposleni vidijo spremembe pred in po uvedbi.
Keywords: Dokumentni sistem, organizacija, ponudniki, prednosti dokumentnega sistema, uvedba dokumentnega sistema, elektronsko poslovanje, zakonske omejitve.
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 1244; Downloads: 106
Full text (1,24 MB)

Abstract: Pojav interneta velja za globalni fenomen, saj si življenja brez njegove pomoči ne bi več znali predstavljati. Internet lahko svoj uspeh pripiše ravno odprtosti, saj je z lahkoto prosto dostopen vsakomur in vsepovsod. Uporabniki, ki imajo možnost internetne povezave, lahko do informacij na internetnem omrežju dostopajo skoraj neomejeno. Da bi se omogočile čimbolj kakovostne spletne storitve in splošna internetna uporaba, pa se posamezniki ne smejo soočati s posebnimi omejitvami glede dostopa do omrežja ali drugimi omejitvami pri uporabi storitev, aplikacij in vsebin na internetu. Za takšne primere se je zato uveljavilo načelo nevtralnosti omrežja. Uvodoma magistrsko delo prikazuje splošno opredelitev pojma in njegov razvoj ter, primerjavo pravnega področja nekaterih neevropskih držav (predvsem Združene države Amerike). Področje nevtralnosti interneta namreč izhaja iz pravice do interneta in se tako razteza po vsem svetu. Ne glede na različne nacionalne zakonodaje je definicija načela vedno opredeljena enako. Za boljše razumevanje je predstavljena tudi sodna praksa, ki pa se v Evropski uniji zaenkrat osredotoča zgolj na en primer Sodišča Evropske unije, saj je nevtralnost omrežja relativno nov pojem. Ne glede na ustrezno evropsko zakonodajo in smernice, ki so v pomoč državam članicam pri uveljavitvi nacionalne zakonodaje o nevtralnem internetu, pa tveganje še vedno predstavlja pravna neenotnost držav članic na tem področju. Magistrsko delo med drugimi preučuje tudi ustreznost ureditve slovenske uzakonitve pojma nevtralnosti ter ali le-ta zadostuje ali bi bile na tem področju potrebne dopolnitve. Ugotavljam, da se nevtralnost omrežja hkrati povezuje tudi z načelom odprtega interneta in načelom brezplačnega interneta. Kljub hitremu razvoju digitalnega ekosistema pa glavno težavo še vedno predstavlja pomanjkljiva tehnična infrastruktura in cenovna nedostopnost interneta. Glavna tema, na katero se v magistrski nalogi osredotočam, je odgovor na vprašanje »Ali bi se nevtralnost interneta lahko uvrščala v sklop temeljnih človekovih pravic?«. Razprave o tem, da bi internet lahko postal nova človekova pravica, se sicer že pojavljajo, vendar zaenkrat še niso dovolj intenzivne za dejansko uresničitev. Pravica do interneta s svojo učinkovitostjo, razsežnostjo in vplivom trenutno še ne izpolnjuje kriterijev za uvrstitev med temeljne človekove pravice. Podobno velja tudi za nevtralnost interneta. Če bi bila nevtralnost interneta temeljna človekova pravica, bi posamezniki namreč imeli takšne privilegije, da bi lahko prosto odločali, na kakšen način in kako bodo uporabljali internet, katere informacije, storitve ali aplikacije bodo z njegovo pomočjo iskali in se jih posluževali, brez omejitev. Slednje bi vplivalo na celotno strukturo svetovne družbe. Prihodnost interneta in telekomunikacijskih sredstev zaenkrat ostaja še vedno nepredvidljiva in posledično nedorečena. Razvoj se trenutno usmerja v brezplačno dostopne točke na javnih mestih. Na takšen način se omogoča vsaj začasno dostopanje do interneta tistim uporabnikom, ki si ga sicer ne morejo privoščiti. Ker internetna povezava na žalost ostaja posebna ugodnost sodobne družbe, pravne določbe o priznanju novih človekovih pravic v digitalni dobi ostajajo prevelik izziv.
Keywords: nevtralnost omrežja, odprt internet, ponudniki internetnih storitev, Uredba 2015/2120, Zakon o elektronskih komunikacijah, BEREC, svoboda izražanja
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1434; Downloads: 190
Full text (852,56 KB)

Abstract: Smernice v obliki priročnika vključujejo znanja s širšega področja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega naročanja. Publikacija naročnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti področja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi značilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega naročanja v Sloveniji. Med drugim priročnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Vključena so možna merila za naročanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za različne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, finančni sektor in fizične osebe – varovanje hiše), ki so pripravljeni specifično za slovenske razmere in so presek teoretičnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo.
Keywords: zasebna varnost, javno naročanje, naročniki, ponudniki, merila naročanja
Published in DKUM: 24.02.2020; Views: 1909; Downloads: 160
Link to file

Abstract: Računalništvo v oblaku se vse pogosteje uporablja v poslovnem svetu, zato ga lahko označimo kot nekakšen trend poslovanja v zadnjem obdobju in v obdobju, ki prihaja. Vendar za seboj prinese tudi različna vprašanja in dileme, povezane s tveganjem, varnostjo uporabe in pa seveda odločitvijo, katerega ponudnika oblačnih tehnologij bomo izbrali. Naredili smo primerjavo med poslovanjem v oblaku in v lokalnem okolju (on-premise) in navedli tudi prednosti in slabosti, ki jih oblačne tehnologije prinašajo s seboj. Glede izbire ponudnika storitve smo se predvsem osredotočili na Microsoft Azure. Predstavili smo najbolj »aktualne« storitve in rešitve, ki jih ponuja, primer uvedbe ene izmed storitev, in sicer raziskali in predstavili smo Varnostno kopiranje in arhiviranje v slovenskem podjetju Thermana Laško. Navedli pa smo tudi kar nekaj slovenskih ponudnikov, ki nudijo storitve MS Azure in sicer glede na tri kriterije; najboljše ujemanje, najbolj odzivni in najbližje nam. Na podlagi tem, ki smo jih obravnavali, smo določili tudi dve hipotezi, in sicer na temo glede varnosti oblačnih tehnologij in ustreznosti izbire platforme podjetja Thermana Laško. V našem diplomskem projektu smo potrdili obe hipotezi.
Keywords: Računalništvo v oblaku, Microsoft Azure, Thermana Laško, Varnost oblačnih tehnologij, Ponudniki MS Azure
Published in DKUM: 09.12.2019; Views: 1174; Downloads: 95
Full text (1,10 MB)