1. MERILA ZA IZBOR NAJUGODNEJŠE PONUDBE - RAZMERJE MED NAJNIŽJO CENO IN EKOLOŠKIMI IN OKOLJEVARSTVENIMI MERILIAleš Korez, 2009, undergraduate thesis Abstract: V postopku javnega naročanja je naročnik glavna oseba, ki določi merila za izbor ponudbe v razpisni dokumentaciji. Na podlagi razpisne dokumentacije ponudnik sestavi ponudbo. Merilo za izbor ponudbe je merilo najnižja cena ali ekonomsko najugodnejša ponudba, znotraj katerega se določijo različna merila v povezavi s predmetom naročila. V postopku javnega naročila se lahko izberejo izdelki in storitve, ki so okoljsko manj obremenjujoči. Tako se v merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe določijo merila z okoljskimi lastnostmi. Zakonitost ter način in pogoje uporabe okoljskih in okoljevarstvenih meril je obravnavalo Sodišče Evropskih skupnosti, sodno prakso sta povzeli direktivi o javnih naročilih, določbe iz direktive je implementiral Zakon o javnih naročilih (ZJN-2). ZJN-2 dodatno določa razmerje med merili pri oddaji naročila na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer med ceno in drugimi merili. To razmerje pa z okoljskega vidika z uporabo metode izračunavanja stroškov življenjskega kroga proizvoda dobi nov pomen in razsežnosti.
Keywords: javna naročila, merila za izbor, ekonomsko najugodnejša ponudba, okoljske lastnosti, okoljski vidik
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 2
 Full text (826,92 KB) |
2. Kulturni i sportski turizam kao perspektiva za razvoj turističke ponude Beograda i Ljubljane : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAndrej Stanojević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Sportski i kulturni turizam vrste su turizma koje se iz dana u dan razvijaju ne samo u Europi, već i u cijelom svijetu. U ovom diplomskom radu smo govorili o trenutnom stanju i velikom potencijalu sportskog i kulturnog turizma u glavnom gradu Slovenije (Ljubljana) i glavnom gradu Srbije (Beograd). Broj turista na ovim prostorima raste iz godine u godinu, a velika je zasluga bogate kulture i povijesti ovih zemalja. Iako je kulturni turizam u ovim destinacijama vrlo razvijen, smatramo da postoji potencijal da se ova vrsta turizma još više razvije i postigne još veću razinu interesa među turistima. Sportski turizam, kao manje razvijena grana, ima dosta prostora za napredak u obje destinacije. U diplomskom radu smo analizirali što i kako treba unaprijediti destinacije kako bi privukle sportske turiste. Nakon detaljnog teorijskog dijela, analizu smo nastavili istraživanjem i intervjuima s glavnim predstavnicima sportskog i kulturnog turizma u Beogradu i Ljubljani, odnosno turističkim organizacijama i agencijama koje zapravo predstavljaju turističku ponudu u svakom pogledu. Nakon svake analize i istraživanja smo došli do konačnih prijedloga i osobnog mišljenja o tome što bi trebalo promijeniti i unijeti kako bi se poboljšala ponuda, kao i o tome kako povezati kulturni i sportski turizam i stvoriti novi , specifična sportska i kulturna ponuda Ljubljane i Beograda.
Keywords: Kulturni turizem, Športni turizem, Turistična ponudba, Beograd, Ljubljana
Published in DKUM: 07.01.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,02 MB) |
3. Pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami : magistrsko deloTjaša Kodrič, 2024, master's thesis Abstract: Postopek odsvojitve kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij je v slovenskem pravnem redu podrejen raznim omejitvam, ki udeležencem v prometu omejuje enostavno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah in prosto razpolaganje z njimi. Javni interes je namreč na tem področju še posebej izražen zaradi nujne ohranitve kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij in njihovega potenciala, ki se izkazuje v samooskrbi in strateški surovini države, zato je pomembno, da se tak promet zavaruje. Pri zakonskih omejitvah navedenih nepremičnin, ki so nastale po ustavnem pooblastilu še posebej izstopa institut predkupne pravice. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami tako poteka omejeno, skladno z naprej določenim postopkom, v odvisnosti od upravnega organa. Tak postopek je urejen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, nekatere posebnosti v prometu z gozdovi in zaščitenimi kmetijami pa so predpisane v specialnih zakonih. Na obravnavanem področju prevladuje naprej določen krog predkupnih upravičencev, ki se lahko razlikuje glede na to, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi. V slednjem primeru ugotavljamo, da je ureditev nekoliko neprimerna za dejanski promet z gozdovi, saj zanemari solastnika kot predkupnega upravičenca, ki pri prodaji kmetijskega zemljišča nastopa na prvem mestu. Predkupna pravica na zadevnem področju se uveljavi z institutom javne ponudbe in njenim sprejemom, ki je predpogoj za začetek postopka odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Upravni organ tako v postopku deluje glede na postavljeno zakonsko regulacijo in določi najprimernejšega pridobitelja predmetnega zemljišča. Odobritev je ključna za nadaljnji postopek overitve in vpisa v zemljiško knjigo. Čeprav je na prvi pogled postopek poenostavljen, se v praksi pojavljajo neenaka stališča zaradi nejasnosti in (pre)splošne ureditve obravnavanega področja. Te dileme in vrzeli, ki jih bomo izpostavili tudi v delu, večinoma zapolnjujeta upravnosodna praksa in teorija. Vse zakonske ovire na tem področju in omenjena togost zakonodaje pa udeležencem v prometu omogoča izigravanje predpisov, ki se lahko izrazi tudi v ničnosti zavezovalnih pravnih poslov. V magistrskem delu obravnavamo tudi problematiko zaščitenih kmetij, za prodajo katerih so vse do leta 2022 veljale posebne omejitve. Spremembe na tem področju sedaj omogočajo delitev zaščitenih kmetij, kar je zakonodaja zavoljo izrazitega javnega interesa pred novelacijo strogo ovirala. Zaščitene kmetije so kljub navedenemu še zmeraj predmet določenega nadzora, in sicer v postopku dedovanja, ki poteka po posebnem zakonu.
Keywords: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, promet s kmetijskimi zemljišči, ponudba, odobritev pravnega posla, lastninska pravica, predkupna pravica, zakup
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,16 MB) |
4. Primerjalna analiza ponudbe plačilnih bančnih kartic v SlovenijiEva Smodiš, 2024, undergraduate thesis Abstract: Tehnološki napredek spodbuja razvoj načinov plačevanja. Hitro širjenje plačilnih kartic v zadnjih 50. letih je spremenilo način, kako potrošniki plačujejo blago in storitve ter kako trgovci upravljajo svoje poslovanje. Plačilne kartice so pomemben plačilni instrument, ki jih običajno izdajajo banke. V primerjavi z gotovinskim poslovanjem imajo številne prednosti. Omogočajo hitro, varno in preprosto izvedljivo plačilo blaga in storitev. Potrošniki vsako minuto opravijo na milijone transakcij po vsem svetu. Brezgotovinsko poslovanje je prišlo v ospredje v času pandemije Covid-19, ko je kartično poslovanje zaživelo in postalo priročno. Trend uporabe plačilnih kartic se iz leta v leto povečuje, kar ima velik vpliv na svetovno gospodarstvo. Zaradi uporabe plačilnih kartic je gospodarstvo učinkovitejše, kar spodbuja gospodarsko rast, in sicer zaradi številnih dejavnikov, vključno z učinkovitostjo transakcij in zaupanjem potrošnikov v plačilni sistem na splošno. Morda lahko v prihodnje v Sloveniji pričakujemo t. i. brezgotovinsko družbo.
Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu predstavljamo kartično poslovanje, razvoj plačilnih kartic ter njene prednosti in slabosti. Osredotočamo se na plačilne kartice, njen pomen ter izpostavljamo debetne, kreditne in predplačniške kartice. V praktičnem delu bomo analizirali obseg uporabe plačilnih kartic v Sloveniji, ali se povečuje ali zmanjšuje in vpliv na povečanje oz. zmanjšanje uporabe plačilnih kartic. Predstavili bomo trenutno ponudbo plačilnih bančnih kartic celotnega slovenskega bančnega sistema. Ponudbo bomo primerjali po desetih primerjalnih kriterijih, analizirali pa bomo trinajst bank. S primerjalno analizo bomo ugotavljali najbolj raznoliko ponudbo banke med izbranimi bankami na podlagi primerjalnih kriterijev. Raznolikost presojamo na podlagi vrste in števila ponujenih plačilnih kartic.
Keywords: kartično poslovanje, plačilne kartice, trend uporabe plačilnih kartic, ponudba plačilnih kartic, Slovenski bančni sistem
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 79; Downloads: 48
Full text (2,84 MB) |
5. Analiza turizma v občini SevnicaLuka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, independent professional component part or a chapter in a monograph Keywords: Sevnica, turizem, naravna dediščina, kulturna dediščina, gostinska ponudba, aktivnosti, doživetja
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 264; Downloads: 21
Full text (20,28 MB)
This document has many files! More... |
6. Koncept turistične destinacije in model razvojaMihaela Franjić, Elizabeta Strunjak, Luka Stanić, Fran Pokasić, 2021, independent professional component part or a chapter in a monograph Keywords: turizem, študija izvedljivosti, turistična ponudba in povpraševanje, Artiče, marketing destinacije, Posavje
Published in DKUM: 26.01.2024; Views: 308; Downloads: 16
Full text (17,78 MB)
This document has many files! More... |
7. |
8. |
9. |
10. Turistične destinacijske organizacije : gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja2023, proceedings Abstract: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Keywords: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 1094; Downloads: 327
Full text (29,07 MB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 17 documents! |
