| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije
Maja Štefanec, 2021, master's thesis

Abstract: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Keywords: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Published: 03.05.2021; Views: 60; Downloads: 5
.pdf Full text (2,14 MB)

2.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Keywords: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Published: 24.09.2020; Views: 129; Downloads: 27
.pdf Full text (984,68 KB)

3.
Recikliranje vode iz laboratorija za trajnostno testiranje pralnih strojev
Teja Golčman, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili rešitev za zmanjšanje porabe pitne vode v laboratoriju za trajnostno testiranje pralnih strojev, ki temelji na reciklaži odpadne vode, kar je ugodno tako z okoljskega kot ekonomskega vidika. V okviru eksperimentalnega dela smo izvedli mehansko filtracijo z adsorpcijo s štirimi različnimi filtrirnimi materiali (granulirano aktivno oglje – GAC, zeolit, silikat in montanit) in pri treh različnih pretokih (0,5 L/min, 1 L/min in 1,3 L/min). Z analizo fizikalno-kemijskih parametrov smo določili učinkovitost adsorpcijskih materialov za znižanje organskih onesnaževal in vpliv pretoka na učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vzorce vode smo analizirali glede na specifične in nespecifične fizikalno-kemijske parametre (temperatura, pH vrednost, prevodnost, KPK, BPK5, TOC, tenzidi). Določili smo organoleptične lastnosti vode (vonj, barva) in mikrobno onesnaženje (skupno število aerobnih bakterij in gliv/plesni pri temperaturi 22 °C ter analizo ATP).
Keywords: recikliranje odpadne vode, ponovna uporaba, adsorpcija, GAC, UV dezinfekcija
Published: 12.02.2020; Views: 450; Downloads: 53
.pdf Full text (2,10 MB)

4.
Neprekinjena dostava informacijske rešitve za različne platforme s pomočjo ogrodja React Native
Jaka Zavratnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavi realizacijo informacijske rešitve za platforme Android, iOS in splet z uporabo ogrodja React Native. Namen in cilj tega dela je opisati cikel neprekinjene dostave izdelka za različne platforme in raziskati, kolikšno stopnjo ponovne uporabe kode je mogoče doseči pri tem. Najprej so prikazane posamezne platforme s poudarkom na uporabniških vmesnikih in objave rešitve za javno uporabo. Prav tako so prikazana izbrana ogrodja za razvoj rešitev za različne platforme in njihove prednosti ter slabosti. V nadaljevanju sta predstavljena neprekinjena dostava in model ponovne uporabe kode. Na podlagi spoznanj je implementirana informacijska rešitev za promocijo dogodkov v Barceloni. Na koncu so predstavljeni rezultati in končne ugotovitve.
Keywords: React Native, Android, iOS, Splet, neprekinjena dostava, ponovna uporaba kode
Published: 23.11.2019; Views: 437; Downloads: 75
.pdf Full text (1,89 MB)

5.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published: 28.05.2019; Views: 669; Downloads: 67
.pdf Full text (3,50 MB)

6.
Reciklirani polimerni kompoziti kot inovativni materiali
Rok Korošec, 2019, master's thesis

Abstract: Znano je, da se poraba polimernih materialov iz dneva v dan povečuje. Posledično izrazito narašča tudi količina polimernih odpadkov, ki vstopajo na trg. Čim hitreje je potrebno najti pot, ki nas bo vodila do učinkovite izrabe sekundarnih polimernih surovin. To raziskovalno delo je opravljeno z namenom karakterizacije mehanskih in mikrostrukturnih lastnosti mešanic kompozitov s polimerno matico iz recikliranih polimerov v kombinaciji z različnimi polnili. V laboratoriju smo izvedli analizo ekstrudiranega materiala ter določili vpliv različnih pogojev izdelave na končno karakteristiko samega kompozita. Delo predstavlja tudi možnosti uporabe takšnega materiala in standarde, ki jih takšen kompozitni produkt mora izpolniti za uspešen prodor na trg. Raziskava je pokazala, da imajo kompozitni materiali s polimerno matico iz recikliranega polimera karakteristike, ki so povsem primerljive s karakteristikami primarnih polimernih materialov. Potrdili smo tezo, da je iz recikliranih polimernih materialov skupaj s kombinacijo različnih polnil mogoče izdelati preproste izdelke s primerljivimi ali celo izboljšanimi karakteristikami, ki so tako primerni za vsakdanjo uporabo.
Keywords: Recikliranje, polimeri, polimerni kompoziti, ponovna uporaba, upogibni preizkus, odpadna plastika, odpadki, injekcijsko brizganje, odpadni polimerni materiali, mikrostrukturne lastnosti.
Published: 11.02.2019; Views: 1009; Downloads: 101
.pdf Full text (2,45 MB)

7.
Potenciali uvajanja krožnega gospodarstva v sloveniji
Rok Ojsteršek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Krožno gospodarstvo je nov model gospodarstva, ki je nastal kot odgovor na linearni model gospodarstva, kateri pa danes zaradi množičnega izčrpavanja virov za proizvodnjo izdelkov, ki na koncu svojega življenjskega cikla postanejo odpadki, ne ustreza več potrebam družb v globaliziranem svetu. Koncept krožnega gospodarstva je definiralo in interpretiralo več avtorjev, vsem definicijam pa je skupno to, da koncept krožnega gospodarstva omogoča minimiziranje potrebe po novih virih in s tem pripomore k zmanjšanju pritiskov na okolje. Bistvo krožnega gospodarstva je, da so vse surovine, proizvodi in procesi načrtovani in oblikovani tako, da odpadkov ni. V Sloveniji je krožno gospodarstvo uvrščeno med strateške razvojne prioritete, prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo ni izbira, temveč nuja. Ena od priložnosti za Slovenijo je zagotovo zbiranje in recikliranje za nižanje odvisnosti od uvoženih materialov in zadrževanje vrednosti v domačem gospodarstvu. Podrobneje smo preučili, kako krožno gospodarstvo uvajajo v Mestni občini Maribor in Mestni občini Ljubljana. V Mestni občini Maribor temelji prehod na krožno gospodarstvo na modelu Wcycle, v Mestni občini Ljubljana pa na projektu Zelena prestolnica Evrope 2016. Delo diplomskega seminarja je razdeljeno na 2 dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali problem linearnega gospodarstva, opredelili koncept, načela in temeljne značilnosti krožnega gospodarstva, opisali modele in procese krožnega gospodarstva ter problematiko vrednotenja. Preučili smo potenciale uvajanja krožnega gospodarstva v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili podjetje Lumar IG d.o.o. ter delovanje podjetja v smeri krožnega gospodarstva.
Keywords: Krožno gospodarstvo, omejeni viri, ponovna uporaba, spreminjanje vzorcev uporabe, učinkovita uporaba virov, recikliranje
Published: 22.01.2019; Views: 2114; Downloads: 279
.pdf Full text (1,30 MB)

8.
Ponovna uporaba odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šentjur
Larisa Sevšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je več kot 70 % odpadne vode iz kanalizacijskih sistemov prečiščene, kljub temu pa je skoraj vsa izpuščena v naravo neuporabljena. V letu 2017 so Združeni narodi posebno pozornost namenili ravno ponovni uporabi odpadne vode, na ravni Evropske unije pa so v zadnjih leti pripravili več smernic in predlog za ponovno uporabo odpadne vode. V Sloveniji je zakonodaja o upravljanju z odpadno vodo v smislu ponovne uporabe žal še v povojih. Zavedanje, da so naravne dobrine končne, nas spodbuja k usmeritvi k trajnostnemu razvoju in krožnemu gospodarstvu. V Sloveniji spada krožno gospodarstvo med strateške razvojne prioritete, katerih osrednji cilj je zagotavljanje kakovosti življenja za vse. Ponovna uporaba odpadne vode tako predstavlja pomemben element naše sedanjosti in prihodnosti, tako iz gospodarskega kakor naravovarstvenega vidika. V diplomski nalogi bom teoretično predstavila izgradnjo sistema ponovne uporabe prečiščene odpadne vode na primeru Centralne čistilne naprave Šentjur. Namen naloge je prikazati smiselnost izgradnje takšnega sistema iz vidika okoljevarstva, varčevanja z naravnimi viri in stroškovnega vidika. Na podlagi izračunov se naložba povrne v devetnajstih mesecih, hkrati pa prispevamo k manjši obremenjenosti naravnih virov vode.
Keywords: čistilna naprava, odpadne vode, ponovna uporaba odpadne vode, krožno gospodarstvo
Published: 19.10.2018; Views: 769; Downloads: 80
.pdf Full text (2,66 MB)

9.
Oblikovanje in konstruiranje modnih dodatkov iz odpadnega materiala
Valerija Žižek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Odpadni material, ki običajno pristane v smeteh ali na odlagališčih, v veliki meri vpliva na onesnaževanje okolja. Da bi pripomogli pri osveščanju ljudi o tej problematiki, nanjo opozarjamo z oblikovano kolekcijo unikatnih modnih dodatkov. Na osnovi raziskave zgodovine nakita, aktualnih trendov v oblikovanju nakita in njihovih estetskih norm smo se posvetili razvoju inspiracije za razvoj lastnih izdelkov. Z eksperimentiranjem in raziskovanjem materiala smo oblikovali kolekcijo iz odpadnega usnja in urnih mehanizmov. V diplomskem delu je predstavljena kolekcija dveh verižic iz usnja in ena iz urnih mehanizmov. Odpadni material smo preoblikovali v unikatni nakit in mu na ta način dodali vrednost sodobnega nakita.
Keywords: nakit, ponovna uporaba, urni mehanizem, odpadlo usnje
Published: 19.10.2016; Views: 661; Downloads: 67
.pdf Full text (4,02 MB)

10.
Možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode pri ionskem izmenjevalcu za mehčanje vode v Pivovarni Laško
Nina Nemec, 2016, master's thesis

Abstract: Pivovarska industrija je en izmed velikih porabnikov vode, ki hkrati proizvaja tudi velike količine industrijske odpadne vode, ki obremenjujejo ekosistem. Teh težav se zavedajo tudi v podjetju Pivovarna Laško, ki kot IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control – celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja) zavezanec nenehno optimizira uporabo vode v proizvodnem procesu, hkrati pa skrbi za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami. V magistrskem delu smo raziskali možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode, ki nastaja pri mehčanju s pomočjo ionskih izmenjevalcev, v sistemu hladilnih stolpov, kar bi v prihodnosti lahko doprineslo k zmanjšanju porabe čiste vode in posledično k zmanjšanju obremenitve naravnih vodotokov. Z laboratorijskimi analizami smo določili kemijske lastnosti regeneracijske odpadne vode, kjer smo za posamezno fazo regeneracije, ki vključuje povratno pranje, kislino prenos, kislino razmestitev in izpiranje, kot tudi za skupno vzorčenje vseh faz regeneracije izmerili vrednost pH, električno prevodnost, vsebnost sulfatov, kemijsko potrebo po kisiku, motnost, m-alkaliniteto ter karbonatno in celotno trdoto. Pridobljene podatke smo nato primerjali z mejnimi vrednostmi, ki določajo kakovost vstopne vode na hladilne stolpe, ki so še dovoljene, da le-ti normalno delujejo. Ugotovili smo, da imamo opravka z zelo onesnaženimi odpadnimi vodami, kjer je za neposredno ponovno uporabo brez dodatnih metod obdelovanja primerna le prva faza regeneracije (povratno pranje), s katero bi letno pokrili le 2,6 % potreb po vodi za hladilne stolpe. Preostale faze regeneracije, kot tudi skupno zbrane faze, pa bi potrebovale dodatno čiščenje. Na voljo so številne metode čiščenja takšnih odpadnih vod, ki vključujejo nove vrste tehnologije, kemikalij, opreme in analiznih metod, poleg tega pa proizvedejo nov odpadek, ki ga je prav tako treba skrbno obdelati. Smiselno bi bilo razmisliti o načinu optimizacije celotnega procesa ionske izmenjave z uporabo dvostopenjske grobo polirne regeneracije kot tudi o ponovni uporabi regeneracijske odpadne vode v kakšne druge namene, kjer ni zahtevana visoka kakovost vstopne vode.
Keywords: Ionska izmenjava, regeneracija, regeneracijska odpadna voda, ponovna uporaba, hladilni stolpi.
Published: 14.10.2016; Views: 1277; Downloads: 212
.pdf Full text (1,85 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica