1. Platforma za servisne storitve in posredovanje rezervnih računalniških delovNejc Toporiš, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja idejo spletne platforme za servisne storitve in posredovanje rezervnih računalniških delov, s katero bi se reševala problematika popravljivosti starejših elektronskih naprav, do katere pride zaradi omejenega zagotavljanja nadomestnih delov, kot tudi kratke servisne podpore.
Trenutno se kot potrošniki zaradi vse hitrejšega tehnološkega napredka pri razvoju elektronskih naprav, spopadamo s problematiko popravljivosti starejših modelov. Proizvajalci naprav in servisni ponudniki v večini primerov ponujajo draga popravila starejših modelov, ki so pogosto tudi dražja od nakupa nove, zmogljivejše naprave. V nekaterih primerih pa zaradi starosti naprave ne nudijo več ustrezne servisne podpore. Popravila so v takšnih primerih nesmiselna, hkrati pa se pri modelih z ukinjeno servisno podporo v nekaterih primerih pojavlja tudi problem dobavljivosti nadomestnih delov.
Glavni cilj magistrske naloge je bralcu predstavititi idejo spletne platforme, z implementacijo, katere bi se uporabniku ne samo olajšalo popravilo starejših elektronskih naprav, temveč bi se ga k temu tudi spodbudilo. S tem namenom smo v magistrski nalogi analizirali poslovno okolje in ekostistem, v katerega bi umestili hipotetično podjetje, ki bi idejo implementiralo. Hkrati smo proučili možnost realizacije omenjene ideje ter poslovne priložnosti, ki jih ideja predstavlja. Za doseganje ciljev magistrske naloge smo izbrali metodologijo načrtovanja in razvoja, s katero smo proučili obstoječe stanje v poslovnem okolju, v katerega bi umestili našo rešitev. Analizirali smo tudi izbrano poslovno okolje in predstavili poslovni ekosistem, v katerega bi uvrstili podjetje, ki bi našo idejo implementiralo. Znotraj procesa načrtovanja smo predstavili našo izvirno idejo in zamišljeno delovanje spletne platforme za servisne storitve in posredništvo rezervnih delov. V fazi razvoja smo za lažjo predstavitev ideje izdelali tudi nedelujoč prototip spletne platforme in ga v magistrski nalogi prav tako obravnavali.
Med pisanjem magistrske naloge smo ugotovili, da na svetovnem trgu sicer že obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo s prenovo starejših naprav. Le-te ponujajo ceneje kot nove naprave, vendar zaenkrat še ne obstaja celovita rešitev, ki bi uporabnikom na enem mestu nudila trgovanje z odsluženimi napravami, komponentami ter prenovljenimi modeli. Pisanje magistrske naloge nas je privedlo tudi do spoznanja, da uspešna implementacija ideje ne bi reševala zgolj problema servisne podpore, temveč tudi ekološko problematiko e-odpadkov.
Keywords: servis, prenovljeno, platforma, ponovna uporaba, elektronika
Published in DKUM: 29.05.2023; Views: 62; Downloads: 2
 Full text (2,10 MB) |
2. Uporaba načrtovalskih vzorcev v programskem jeziku Python : diplomsko deloIvana Lavrič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Načrtovalski vzorci pomagajo pri hitrem, kvalitetnem in stabilnem razvoju informacijskih rešitev. Nanašajo se na princip ponovne uporabe, kjer namesto konkretne programske kode ponovno uporabimo ideje.
V diplomskem delu smo analizirali katalog načrtovalskih vzorcev GoF z vidika programskega jezika Python. Za prikaz dinamičnosti in uporabnosti jezika, smo pri implementaciji izbranih vzorcev uporabili objektno usmerjeno programiranje, metaprogramiranje in knjižnico PyPattyrn. Ugotovili smo, da lahko, tudi s pomočjo modula ABC, na standardni način implementiramo katerikoli vzorec, hkrati pa zaradi narave jezika Python takšna implementacija ni vedno smiselna. Preverili smo združljivost vzorcev z jezikom Python in ugotovili, da uporaba nekaterih načrtovalskih vzorcev ni smiselna, če pri tem žrtvujemo naravo programskega jezika.
Keywords: programska oprema, načrtovanje, ponovna uporaba, načrtovalski vzorci, GoF, Python
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 216; Downloads: 12
Full text (5,19 MB) |
3. Model oskrbe: revitalizacija obrežij reke Vltave na območjih Holešovice in Karlin v Pragi : magistrsko deloKaja Likar, 2021, master's thesis Abstract: Svet, v katerem živimo danes, je v krizi. Dnevno nas spremljajo apokaliptične katastrofe, napoved za prihodnost pa ni nič bolj svetla. Za preživetje bodo potrebne velike prilagoditve in spremembe. Poiskati je treba rešitev za planet, na katerega vplivamo s svojimi dejanji v sedanjosti, za prihodnost.
Svet 21. stoletja je zagotovo svet mest. V urbanih območjih naj bi živela več kot polovica prebivalcev Zemlje. Kapitalistična akumulacija pušča viden odtis tudi na strukturi in delovanju mest. Spremembe v družbi in individualizacija imajo vpliv v mestih, oslabile so skupnost in občutek vključenosti ter posledično povzročile globoko vrzel med javnim in zasebnim. Mesto je postalo povsem privatizirano, potrebna je ponovna vključitev človeka v aktivno in živahno družbo. To pomeni, da morajo mesta ponovno postati prostor sobivanja, dogajanja, odprtih možnosti, zabave, dela, bivanja, proizvodnje ter drugih dejavnosti, ki omogočajo vitalnost in odpornost.
V magistrskem delu je podan predlog urbanistične zasnove za regeneracijo mesta s konceptom samooskrbe. Zasnovane so arhitekturne rešitve ključnih posameznih stavb in prostorskih elementov, ki naj jo omogočajo. Predlog obsega povezavo mestne tržnice, inkubatorja za ponovno rabo materialov, prostorskih enot za razvoj znanja in prakse o agrikulturi (laboratoriji, učilnice, semenska banka) ter območja urbanega kmetijstva. Zasnova vseh stavb in prostorskih elementov je modularna, kar nudi fleksibilnost ter možnost prilagajanja glede na dejanske potrebe obsega in programa. Predlagana gradnja je v največji možni meri iz recikliranih materialov in predvidena za tako imenovano naredi si sam arhitekturo in urbanizem. Predlagane rešitve se lahko implementirajo na različnih lokacijah. Za testni primer je implementacija prilagojena glede na urbanistični plan in značilnosti specifične lokacije za regeneracijo nabrežja reke Vltave na območjih Holešovice in Karlín v Pragi.
Keywords: mesto prihodnosti, urbana regeneracija, urbano kmetijstvo, ponovna uporaba, naredi si sam arhitektura in urbanizem
Published in DKUM: 08.10.2021; Views: 615; Downloads: 104
Full text (88,10 MB) |
4. Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeEva Rozman, 2021, undergraduate thesis Abstract: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Keywords: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 599; Downloads: 32
Full text (2,17 MB) |
5. Proizvodnja glikolne kisline iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeŽan Turk, 2021, undergraduate thesis Abstract: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Keywords: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Published in DKUM: 09.07.2021; Views: 838; Downloads: 95
Full text (1,03 MB) |
6. Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije : magistrsko deloMaja Štefanec, 2021, master's thesis Abstract: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Keywords: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 900; Downloads: 33
Full text (2,14 MB) |
7. Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKatarina Turk, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Keywords: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 710; Downloads: 81
Full text (984,68 KB) |
8. Recikliranje vode iz laboratorija za trajnostno testiranje pralnih strojev : magistrsko deloTeja Golčman, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučili rešitev za zmanjšanje porabe pitne vode v laboratoriju za trajnostno testiranje pralnih strojev, ki temelji na reciklaži odpadne vode, kar je ugodno tako z okoljskega kot ekonomskega vidika.
V okviru eksperimentalnega dela smo izvedli mehansko filtracijo z adsorpcijo s štirimi različnimi filtrirnimi materiali (granulirano aktivno oglje – GAC, zeolit, silikat in montanit) in pri treh različnih pretokih (0,5 L/min, 1 L/min in 1,3 L/min). Z analizo fizikalno-kemijskih parametrov smo določili učinkovitost adsorpcijskih materialov za znižanje organskih onesnaževal in vpliv pretoka na učinkovitost čiščenja odpadne vode.
Vzorce vode smo analizirali glede na specifične in nespecifične fizikalno-kemijske parametre (temperatura, pH vrednost, prevodnost, KPK, BPK5, TOC, tenzidi). Določili smo organoleptične lastnosti vode (vonj, barva) in mikrobno onesnaženje (skupno število aerobnih bakterij in gliv/plesni pri temperaturi 22 °C ter analizo ATP).
Keywords: recikliranje odpadne vode, ponovna uporaba, adsorpcija, GAC, UV dezinfekcija
Published in DKUM: 12.02.2020; Views: 957; Downloads: 178
Full text (2,10 MB) |
9. Neprekinjena dostava informacijske rešitve za različne platforme s pomočjo ogrodja React Native : diplomsko deloJaka Zavratnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavi realizacijo informacijske rešitve za platforme Android, iOS in splet z uporabo ogrodja React Native. Namen in cilj tega dela je opisati cikel neprekinjene dostave izdelka za različne platforme in raziskati, kolikšno stopnjo ponovne uporabe kode je mogoče doseči pri tem.
Najprej so prikazane posamezne platforme s poudarkom na uporabniških vmesnikih in objave rešitve za javno uporabo. Prav tako so prikazana izbrana ogrodja za razvoj rešitev za različne platforme in njihove prednosti ter slabosti. V nadaljevanju sta predstavljena neprekinjena dostava in model ponovne uporabe kode. Na podlagi spoznanj je implementirana informacijska rešitev za promocijo dogodkov v Barceloni. Na koncu so predstavljeni rezultati in končne ugotovitve.
Keywords: React Native, Android, iOS, Splet, neprekinjena dostava, ponovna uporaba kode
Published in DKUM: 23.11.2019; Views: 864; Downloads: 106
Full text (1,89 MB) |
10. Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v SlovenijiKatja Zajko, 2019, doctoral dissertation Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published in DKUM: 28.05.2019; Views: 1156; Downloads: 131
Full text (3,50 MB) |
