| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Policijsko sporočanje slabe novice svojcem žrtev in ponesrečencev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Berk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed najbolj stresnih nalog policistov je sporočanje slabe novice. Slaba novica je vsaka novica, ki drastično in negativno vpliva na prihodnost posameznika. Policisti se srečujejo s sporočanjem več vrst slabih novic: v primeru umora, posilstva, prometne nesreče, gorske nesreče, samomora, v primerih kaznivih dejanj in podobno. Zelo pomembno je kako policisti sporočijo takšno novico, saj se morajo zavedati, da je že sama novica za prejemnika dovolj stresna in da lahko z načinom, kako jo bodo sporočili, situacijo le še poslabšajo. Pri sporočanju je zelo pomembna tudi policistova osebna naravnanost in zaznavni položaji. Osebna naravnanost je način kako občutimo sebe in druge ljudi ter določa ali sebe in druge doživljamo kot spoštovanja vredna bitja, zato pomembno vpliva na komunikacijo z drugimi. Ker ni vseeno, kako policisti sporočijo slabo novico, bodo to storili preveč čustveno, z razumevanjem ali z lahkoto, so pomembni tudi zaznavni položaji kot samokontrola ob sporočanju. Vsak dogodek, ki je za nas pomemben, aktivira naša čustva, ki so lahko prijetna ali neprijetna. Pojav različnih čustev je odvisen od naše ocene kritičnega dogodka. Pri sporočanju slabe novice so običajno prisotna neprijetna čustva, to so strah, žalost in jeza. Sporočanje slabe novice bi naj potekalo kot dobro utečen, a hkrati fleksibilen postopek, v treh fazah: priprava na sporočanje, sporočanje in ukrepi po sporočanju. V prvi fazi policisti zberejo čim več podatkov o dogodku, žrtvi in svojcih. Druga faza je hkrati tudi najtežji del celotne naloge za policiste, upoštevajoč že omenjeno osebno naravnanost, zaznavne položaje, čustva, itn. V tretji fazi pa morajo biti policisti poleg dajanja nasvetov seznanjeni tudi z ukrepi obvladovanja stresa. V tem poglavju si bomo ogledali tudi katere so tiste priporočljive besede ob takšnem sporočanju in katerih besed se je dobro izogibati. Za boljšo predstavo bom opisala tudi nekaj primerov iz prakse, ki terjajo sporočanje slabe novice. Pri sporočanju slabe novice morajo biti policisti previdni in pripravljeni na vrsto intenzivnih emocionalnih odzivov. Svojci ob obvestilu zelo različno reagirajo, kar je odvisno od njihovih individualnih lastnosti. Udeleženost bližnjega v hujšem travmatskem dogodku ali izguba svojca pomeni eno najhujših stisk v življenju, zato je žalovanje normalna reakcija. Žalovanje poteka v štirih fazah: šok in čustvena otopelost, protest in hrepenenje, brezup in dezorganizacija ter izboljšanje oziroma reorganizacija. Pogledali si bomo koliko časa traja posamezna faza in kam vse se lahko obrnejo svojci v primeru, da potrebujejo pomoč ali podporo. Ne smemo pa pozabiti, da je sporočanje slabe novice stresno tudi za policiste, ki prav tako ob tem doživljajo številna neprijetna čustva in so zanje lahko zelo obremenjujoča, zato je nujno, da se jim zagotovi pogovor s svetovalcem oziroma strokovnjakom, ki jim lahko pomaga pri premagovanju takšnih problemov. Pogledali si bomo kakšno vrsto psihosocialne pomoči (če sploh) policija kot organ ponuja svojim policistom. Na koncu bo sledil še pregled usposabljanja policistov na tem področju in intervju z izvajalcem usposabljanj v policiji ter moj pogled na sporočanje slabe novice.
Keywords: policija, policisti, nesreče, slabe novice, sporočanje, obveščanje, žrtve, ponesrečenci, svojci, diplomske naloge
Published: 21.11.2013; Views: 1468; Downloads: 181
.pdf Full text (930,94 KB)

2.
Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica