1. |
2. |
3. |
4. |
5. Delež poneverb in prepoznavanje zaščitnih elementov valute evroobmočjaBlanka Lorenčič, 2018, master's thesis Abstract: Raziskava magistrskega dela se nanaša na analiziranje stopnje ponarejenega denarja v obtoku ter na prepoznavanje zaščitnih elementov evra. Ponarejanje denarja je tema, ki jo pogosto zasledimo na televiziji, v filmih in zgodovinskih zapisih, a le redko v resničnem življenju, kljub temu pa v vsaki državi obstajajo pravne omejitve za reproduciranje slik bankovcev. Ponarejanje valute je kaznivo dejanje, Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja pa določa pravila za učinkovito preprečevanje, pregon in kaznovanje kaznivega dejanja ponarejanja denarja.
Vsi bankovci imajo vrsto zaščitnih elementov, ki jih ščitijo pred ponarejanjem. Te elemente je, predvsem zaradi moderne tehnologije, vedno težje razvozlati in ponarediti. Bankovce je mogoče enostavno preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«.
Temeljni problem ponarejanja denarja je, da lahko ima negativen učinek na gospodarstvo, in sicer lahko zaradi povečane zaloge denarja v obtoku povzroči inflacijo, povzroča izgubo zaupanja v valuto in zmanjšuje vrednost realnega denarja. Prav tako močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Za namen razumevanja naštetih dejavnikov je nastalo več teoretičnih študij in modelov ponarejanja denarja. Predstavili smo več teoretičnih modelov ponarejanja denarja, ki predvidevajo, zakaj prihaja do ponarejanja in kakšne so ekonomske koristi ali posledice poneverb za ponarejevalce, preiskovalce in potrošnike. Najobširneje preučevani modeli so t.i. modeli parcialnega in splošnega ravnovesja. Za modele parcialnega ravnovesja je značilno, da ustvarjanje denarja ni eksplicitno modelirano, ampak je odvisno tudi od drugih zunanjih dejavnikov in da povpraševanje po denarju ni odvisno od odnosov akterjev v modelu. Za modele splošnega ravnovesja je značilno, da je ustvarjanje denarja eksplicitno modelirano in da je povpraševanje po denarju odvisno od odnosov med akterji v modelu. Model splošnega ravnovesja predpostavlja, da ponarejanje zmanjšuje obseg transakcij, saj so prodajalci v dvomih, ali bodo prejeli ponarejen denar. To vodi v zmanjšanje produktivnosti in transakcij. Politike proti ponarejanju lahko te učinke preprečijo z blaženjem nevarnosti ponarejanja denarja.
V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali delež pristnih in ponarejenih evrobankovcev v obtoku ter prepoznavanje ponarejenega 20-evrskega bankovca in zaščitnih elementov le-tega. Glede na podatke o količini evrobankovcev v obtoku v EU od leta 2007 do leta 2016 smo ugotovili, da je bilo v tem obdobju v obtoku 1.764.601.434 evrobankovcev. Po podatkih o številu ponarejenih evrobankovcev v EU je bilo od leta 2007 do leta 2016 ugotovljenih 7.066.000 ponarejenih evrobankovcev. To pomeni, da je delež ponarejenih bankovcev v obtoku v obdobju od leta 2007 do 2016 v EU znašal 0,4 %, kar vrednostno predstavlja približno 410 milijonov evrov. Glede na statistične podatke o prepoznavanju ponarejenega 20-evrskega bankovca, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo, smo ugotovili, da je 61,5 % oziroma 75 od 122 respondentov izbralo napačen oziroma neponarejen bankovec (izbrali so pristen bankovec namesto ponarejenega).
Keywords: bankovci, ponarejanje, tok denarja, pravna ureditev, zaščitni elementi, teoretični modeli, vplivi na gospodarstvo.
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1048; Downloads: 133
 Full text (1,66 MB) |
6. PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJIJosip Luketič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Keywords: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 2475; Downloads: 287
Full text (1,09 MB) |
7. Evrsko [!] ponaredki - sistemski, varnostni in organizacijski vidiki preprečevanja škodnih primerov zaradi ponarejanja : magistrsko deloDušan Rupar, 2014, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo ponarejanje denarja skozi različna obdobja od njegovega nastanka pa vse do danes. Ponarejanje gotovine je šlo skozi različna obdobja tehničnega in tehnološkega napredka, ki so tudi ponarejevalcem pripomogla k vedno boljšim ponaredkom in postopkom poskusa ponarejanja. Prispevek se nanaša predvsem na današnje skrajne možnosti in oblike ponarejanja evrogotovine in ključne izsledke, ki so ob tem nastali. Težišče magistrskega dela je v sami raziskavi, kjer preverjamo splošno poznavanje bankovcev, njihovih zaščitnih elementov in ponaredkov nasploh. Na področju zatiranja ponarejanja evro bankovcev imajo ključno vlogo Evropska centralna banka, Interpol, Europol in policija ter druge pristojne institucije, ki ena brez druge ne bi mogle učinkoviti delati.
Keywords: ponarejanje denarja, bankovci, evro, preprečevanje, zaščitni elementi, policija, policijsko delo, mednarodno sodelovanje, Interpol, Europol, magistrska dela
Published in DKUM: 25.02.2014; Views: 1705; Downloads: 431 (1 vote)
Full text (1,68 MB) |
8. |
9. Prepoznavanje evra - anketaAljoš Rozman, Dorijan Keržan, Nataša Žener, 2008, published professional conference contribution Keywords: ponarejanje denarja, evro, bankovci, kovanci, zaščitni elementi, preiskovanje, vprašalniki
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 2093; Downloads: 98
 Link to full text |
10. USPOSABLJANJE ZA PREPOZNAVANJE PRISTNOSTI BANKOVCEV S POMOČJO E-GRADIVVanja Čukić, 2011, undergraduate thesis Abstract: V današnjem konkurenčnem in kapitalistično usmerjenem bančnem svetu je boj za zadovoljne stranke neizprosen. Ko stranka vstopi v bančno poslovalnico, da bi opravila storitev (na primer plačilo položnice, sklenitev vezane vloge), želi le-to opraviti kvalitetno in hitro. Da bi stranko kar najbolje zadovoljili ter si tako zagotovili njeno pripadnost in dober rezime v svojem okolju, potrebujemo usposobljene bančne delavce.
Usposobljenih bančnih delavcev pa ne potrebujemo le za zadovoljitev strankinih potreb, ampak tudi za uspešen boj proti družbenemu kriminalu, kot je ponarejanje evrogotovine. Ponarejanje se je do danes že tako posodobilo in razširilo, da imamo nemalokrat občutek, da so ponarejevalci celo korak pred nami.
Banke v boju proti prebrisanim in uspešnim ponarejevalcem evrogotovine, s katero imajo bančni delavci vsakodnevni stik pri opravilu storitev, organizirajo klasična izobraževanja, s katerimi skušajo svoje zaposlene kar najbolje usposobiti, kako v trenutku stika z evrobankovcem prepoznati ponarejen bankovec.
Kot nadomestilo sedanjega klasičnega usposabljanja za prepoznavanje pristnosti bankovcev predlagamo uvedbo e-izobraževanja s pomočjo e-gradiv. Za vzorčni primer smo s pomočjo odprtokodnega programa Moodle izdelali eno takšnih e-gradiv. SWOT analiza nam je prevetrila prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti in priložnosti uvedbe predlaganega, vse bolj uveljavljenega in modernega e-izobraževanja.
Keywords: Ponarejanje denarja, e-izobraževanje, e-gradiva, Moodle, SWOT analiza
Published in DKUM: 16.08.2011; Views: 2325; Downloads: 325
Full text (2,52 MB) |
