1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Ponarejeni medicinski izdelki v času pandemije SARS-CoV-2 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeSara Simončič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Zdravje je ena iz med najpomembnejših vrednot posameznika in hkrati tudi ena od temeljnih človekovih pravic. Zagotavljanje te pravice je možno le z uporabo ustreznih zdravil in medicinskih pripomočkov. Povpraševanje po medicinskih izdelkih je zelo veliko, zato neustrezno zagotovljen dostop do njih ustvari priložnosti za izvajanje kriminalnih dejavnosti in pridobitev nezakonitih finančnih sredstev. Ponarejeni medicinski izdelki resno ogrožajo človekovo zdravje in življenje. Storilci s ponudbo ponarejenih medicinskih izdelkov sledijo povpraševanju in zapolnijo nastale vrzeli. Slednje se je pokazalo tudi v času pandemije virusa SARS-CoV-2, saj so zahteve po zaščitnih sredstvih zelo hitro presegle zaloge. Ključni pospeševalec prometa s ponarejenimi medicinskimi izdelki je razvoj spleta, ki omogoča širjenje spletne prodaje in omogoča storilcem prikrivanje njihove prave identitete. V diplomski nalogi smo opisali problematiko in prikazali obseg ponarejenih medicinskih izdelkov ter raziskali vpliv pandemije na promet s ponarejenimi medicinskimi izdelki. S fokusom na pandemijo virusa SARS-CoV-2 smo se lotili pregleda literature, iskanja statističnih podatkov in njihove analize. Ugotavljamo, da so razmere, povzročene zaradi pandemije, omogočile povečano delovanje storilcev na področju ponarejanja zdravil in medicinskih pripomočkov ter porast v prometu s ponarejenimi medicinskimi izdelki. Problematiko povezujemo tudi z organiziranim kriminalom, ki razprostira svoje lovke po celem svetu, zato mora biti temu ustrezen odziv organov pregona in celotne družbe. Neenotni zakonski okviri in neustrezno naslavljanje problematike ter šibkost nekaterih organov in institucij onemogočajo uspešen pregon kaznivih dejanj, povezanih s ponarejanjem medicinskih izdelkov in njihovih storilcev, zato je potrebno stremeti k pravni ureditvi tega področja in medsebojnemu sodelovanju.
Keywords: organizirana kriminaliteta, ponarejanje, medicinski izdelki, pandemija, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1016; Downloads: 104
 Full text (1023,17 KB) |
8. Nezakonito pridobivanje uradnih listin o izobrazbi : magistrsko deloJure Šegota, 2020, master's thesis Abstract: Tako plagiatorstvo kot ponarejanje in črni trg z zaključnimi deli so dandanes pogost način pridobivanja akademskega naziva. Do omenjene akademske nepoštenosti prihaja kljub temu, da so ugotovljene kršitve lahko kazensko ovadene, kar navajata Kazenski zakonik ter Statut posamezne univerze, poleg tega gre tudi za kršenje avtorskih pravic prvotnega avtorja, katerih ideje oseba prevzema kot lastne ali katerega delo kopira. Na posameznika, ki se poslužuje nezakonitih načinov pridobivanja strokovnega naziva, vpliva več različnih individualnih/psiholoških in družbeno-socialnih faktorjev. Na višji odstotek pojavljanja plagiatorstva tako vpliva digitalizacija in vedno lažja dostopnost informacij na spletu, prav tako vplivajo kultura in šolski sistem, s čimer je povezana tudi seznanjenost študentov s konceptom plagiatorstva. V slovenskem okolju so medijsko bolj izpostavljene afere nezakonitega pridobivanja zaključnih listin in nazivov v javnem sektorju, kjer so posamezniki po ugotovljenih kršitvah večinoma ostali brez strokovnih nazivov ali pa so bili razrešeni z delovnega mesta. Ponarejeno diplomo lahko ugotovimo s primerjavo listine s sklepi o vsebini in obliki diplom, plagiatorstvu pa se lahko, med drugim, izognemo tudi z uporabo plačljivih ali brezplačnih programov za detekcijo plagiatorstva (Turnitin, DKUM, Free Plagiarism checker …), ki vneseno besedilo primerjajo z bazo vsebin. Avtomatizirane procese za ugotavljanja plagiatorstva vedno bolj pogosto uporabljajo tudi izobraževalne ustanove po vsem svetu, s čimer želijo zmanjšati pojav akademske nepoštenosti, vendar pa je za določanje plagiatorstva še vedno potrebno človeško oko.
Keywords: uradne listine, nezakonito pridobivanje, ponarejanje, plagiatorstvo, detekcija plagiatorstva, magistrska dela
Published in DKUM: 08.06.2020; Views: 1150; Downloads: 116
Full text (1,20 MB) |
9. Delež poneverb in prepoznavanje zaščitnih elementov valute evroobmočjaBlanka Lorenčič, 2018, master's thesis Abstract: Raziskava magistrskega dela se nanaša na analiziranje stopnje ponarejenega denarja v obtoku ter na prepoznavanje zaščitnih elementov evra. Ponarejanje denarja je tema, ki jo pogosto zasledimo na televiziji, v filmih in zgodovinskih zapisih, a le redko v resničnem življenju, kljub temu pa v vsaki državi obstajajo pravne omejitve za reproduciranje slik bankovcev. Ponarejanje valute je kaznivo dejanje, Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja pa določa pravila za učinkovito preprečevanje, pregon in kaznovanje kaznivega dejanja ponarejanja denarja.
Vsi bankovci imajo vrsto zaščitnih elementov, ki jih ščitijo pred ponarejanjem. Te elemente je, predvsem zaradi moderne tehnologije, vedno težje razvozlati in ponarediti. Bankovce je mogoče enostavno preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«.
Temeljni problem ponarejanja denarja je, da lahko ima negativen učinek na gospodarstvo, in sicer lahko zaradi povečane zaloge denarja v obtoku povzroči inflacijo, povzroča izgubo zaupanja v valuto in zmanjšuje vrednost realnega denarja. Prav tako močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Za namen razumevanja naštetih dejavnikov je nastalo več teoretičnih študij in modelov ponarejanja denarja. Predstavili smo več teoretičnih modelov ponarejanja denarja, ki predvidevajo, zakaj prihaja do ponarejanja in kakšne so ekonomske koristi ali posledice poneverb za ponarejevalce, preiskovalce in potrošnike. Najobširneje preučevani modeli so t.i. modeli parcialnega in splošnega ravnovesja. Za modele parcialnega ravnovesja je značilno, da ustvarjanje denarja ni eksplicitno modelirano, ampak je odvisno tudi od drugih zunanjih dejavnikov in da povpraševanje po denarju ni odvisno od odnosov akterjev v modelu. Za modele splošnega ravnovesja je značilno, da je ustvarjanje denarja eksplicitno modelirano in da je povpraševanje po denarju odvisno od odnosov med akterji v modelu. Model splošnega ravnovesja predpostavlja, da ponarejanje zmanjšuje obseg transakcij, saj so prodajalci v dvomih, ali bodo prejeli ponarejen denar. To vodi v zmanjšanje produktivnosti in transakcij. Politike proti ponarejanju lahko te učinke preprečijo z blaženjem nevarnosti ponarejanja denarja.
V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali delež pristnih in ponarejenih evrobankovcev v obtoku ter prepoznavanje ponarejenega 20-evrskega bankovca in zaščitnih elementov le-tega. Glede na podatke o količini evrobankovcev v obtoku v EU od leta 2007 do leta 2016 smo ugotovili, da je bilo v tem obdobju v obtoku 1.764.601.434 evrobankovcev. Po podatkih o številu ponarejenih evrobankovcev v EU je bilo od leta 2007 do leta 2016 ugotovljenih 7.066.000 ponarejenih evrobankovcev. To pomeni, da je delež ponarejenih bankovcev v obtoku v obdobju od leta 2007 do 2016 v EU znašal 0,4 %, kar vrednostno predstavlja približno 410 milijonov evrov. Glede na statistične podatke o prepoznavanju ponarejenega 20-evrskega bankovca, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo, smo ugotovili, da je 61,5 % oziroma 75 od 122 respondentov izbralo napačen oziroma neponarejen bankovec (izbrali so pristen bankovec namesto ponarejenega).
Keywords: bankovci, ponarejanje, tok denarja, pravna ureditev, zaščitni elementi, teoretični modeli, vplivi na gospodarstvo.
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1048; Downloads: 126
Full text (1,66 MB) |
10. Tehnološki trendi kartičnega poslovanjaŠtefka Balek, 2018, master's thesis Abstract: Pričujoča magistrska naloga prinaša pregled zgodovinskega ozadja za pričetek brezgotovinskega poslovanja ter razvoj plačilnih kartic od prvih reliefnih kartic preko kartic z magnetno stezo do sodobnih pametnih kartic s čipom. Prinaša natančno razlago uporabe različnih vrst plačilnih kartic, ki so v uporabi, pa morda uporabniki ne poznajo razlike med njimi. Predstavlja tudi pasti poslovanja s plačilnimi karticami za nepoučene uporabnike.
Glavni namen naloge je predstaviti trenutne trende v razvoju kartičnega poslovanja oziroma razvojno naravnanost brezgotovinskega plačilnega sistema. Dejstvo je, da je področje zelo obsežno in hitro rastoče, saj se število uporabnikov teh storitev veča, prav tako se veča tudi vrednost sredstev, ki se na ta način prenašajo. Tem uporabnikom je potrebno zagotoviti varen brezgotovinski prenos denarja s čim manjšo možnostjo zlorab.
Trend, ki se trenutno že močno uveljavlja, je brezstično poslovanje. Podatki kažejo, da že več kot 50 % izdanih plačilnih kartic po svetu omogoča brezstično poslovanje, do leta 2020 pa bi naj vsi POS terminali tako obliko plačevanja že omogočali. Naslednji zaznani trend je razvoj multifunkcijske plačilne kartice, saj se potrošniki zadnje čase srečujejo z motečim kopičenjem kartic. Dejstvo, ki ovira hitrejši razvoj te kartice, je visok strošek njene izdelave, kar lahko vpliva na njeno razširjenost kasneje. Najnovejši trend, ki s pojavom dovolj razvitih tehnologij sedaj končno lahko stopi v veljavo, je pojav mobilnega prenosa denarja, za kar je potrebna uporaba mobilne naprave.
Ker je največja ovira pri uvajanju novih trendov zagotavljanje varnosti opravljenih transakcij, je seveda posledično zelo veliko napora vloženega v razvoj mehanizmov, ki bi učinkovito ščitili pred zlorabami. Za storitvami stoji vedno bolj kompleksna tehnologija, ki pomaga razvijati visoke tehnološke varnostne procese, ti pa zajemajo uporabo umetne inteligence, posebne kriptografske protokole, spreminjajoče se kode, ugotavljanje geolokacije ter uporabo biometričnih identifikacij. Nekateri od teh procesov so zaenkrat še v začetni fazi, a poskusni programi testiranja kažejo optimistične rezultate.
Keywords: kartično poslovanje, debetna kartica, kreditna kartica, kartica z odloženim plačilom, predplačniška kartica, kartica s shranjeno vrednostjo, brezstična kartica, multifunkcijska kartica, NFC, zloraba, kraja identitete, ponarejanje, phishing, skimming, 3-D secure, biometrična kartica, avtentikacija, tokenizacija, mobilna denarnica, N26
Published in DKUM: 06.07.2018; Views: 1553; Downloads: 418
Full text (8,14 MB) |
