Search the digital library catalog

Abstract: Pojav kriznih situacij v Rdečem morju je močno vplival na pomorski transport. Napadi oboroženih Hutijev na tovorne ladje namreč povzročajo od novembra 2023 svetovnim ladjarjem velike finančne izgube. Ti se zaradi okrepljenih in ponavljajočih se napadov odločajo, da se bodo do nadaljnjega izogibali plovni poti čez Rdeče morje, ki je sicer ena najpomembnejših pomorskih poti. A preusmeritev ladij iz Rdečega morja na jug okoli rta Afrike pomeni več kot deset dni daljšo pot in v povezavi s tem tudi motene ter otežene pristaniške dejavnosti. Izpostavljen problem kriznih situacij v Rdečem morju ter njihov vpliv na pristanišča smo reševali postopoma. Najprej preko teoretičnih izhodišč preko katerih smo identificirali geostrateške okvirje plovnih poti, ki so pomembni za svetovni pomorski promet in spremembe le teh, ki se dogajajo zaradi oboroženih napadov Hutijev. Metodologija raziskave je sledila kombinaciji metod, vključno z opazovanjem ter s primerjalno analizo za celovito razumevanje delovanja pristanišč v kriznih razmerah. Rezultati so pokazali, da piratstvo povečuje zamude in preusmeritve ladijskih plovil ter posledično s tem tudi ustvari negotovosti glede dostave tovora v pristanišča. Prav tako pa smo ugotovili, da imajo piratski napadi na tovorne ladje še veliko širše posledice, saj vplivajo na različne vidike mednarodne skupnosti.
Keywords: pomorski promet, Rdeče morje, Hutiji, pristanišča, pretovor
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,89 MB)

Abstract: Trajnostni razvoj prometa postaja postopoma pomembnejši pri izboljšanju učinkovitosti pametnih pristanišč. Pametna pristanišča so širok koncept, ki vsebuje več vidikov pristaniških dejavnosti in ima različne stopnje integracije. Kljub trenutnemu razvoju koncepta pametnih pristanišč sprejemljiva definicija pametnih pristanišč in z njimi povezanih stebrov ter kazalnikov v literaturi ni bila dobro obravnavana. Na podlagi kritičnega pregleda najbolj ponavljajočih se tem v literaturi je bilo očitno, da lahko Egipt služi kot dobra empirična študija, ki predstavlja države v razvoju. Empirična študija je bila izvedena, da bi dokazali uporabnost raziskovalne metode in raziskali njihov trenutni indeks stanja v Egiptu, saj trenutno stanje, ki določa izvajanje pametnih praks v egiptovskem pristaniškem sistemu, ostaja nezadosten zaradi omejenih akademskih raziskav in pomanjkanja literaturo, ki je obravnavala trenutno stanje uspešnosti egiptovskih pristanišč in opredelila glavne izzive za prilagajanje pametnih praks z različnih vidikov. Pregled kaže, da se je v zadnjih letih povečalo število objav na to temo, zlasti v razvitih državah, opaženo je, da to ni dovolj za študij v državah v razvoju. Empirična študija egiptovskega morskega pristanišča je pokazala, da je mogoče digitalizacijo in prakse pametnih pristanišč uspešno prilagoditi. Prilagoditev trajnostnega pametnega pristanišča v Egiptu bo zelo koristna in bo rešila zastoje v pristaniščih in povečala učinkovitost časa, zmanjšala porabo fosilne energije, zmanjšala okoljske vplive plovil in odpravila varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje , kar bo privedlo do tekočega gibanja trgovanja v Egiptu. Izid raziskave je zagotovil uporabni okvir integriranega indeksa pametnih pristanišč, ki zajema različne elemente petih dimenzij pametnih pristanišč in jih povezuje s trajnostno uspešnostjo pristanišča ob upoštevanju stebra digitalizacije, z regresijsko analizo podatkov raziskave, ki preizkuša okvir glede prilagodljivosti trajnostnih in pametnih praks ter pregledati njeno uporabnost na egiptovskem pristanišču, kar velja za glavni znanstveni prispevek te študije. Predstavljen je načrt, ki poudarja glavne ovire in izzive, s katerimi bi se lahko soočila prilagoditev, s predlogi in priporočili za te ovire, da bi sprejeli digitalno preobrazbo v smeri trajnostnega razvoja pametnih pristanišč, da bi razpravljali in sklenili nekatere postopke, ki jih je mogoče prilagoditi za lažjo izvedbo pametne prakse in tehnološko zaposlovanje v egiptovskih pristaniščih. Raziskava zagotavlja avtentičen prispevek k znanju z razvojem celovitega trajnostnega indeksa pametnih pristanišč, ki upošteva naslednja področja: delovanje, okolje, energija, varnost in zaščita ter človeški dejavnik in preizkuša njihov vpliv na trajnostno delovanje pristanišč, ki upošteva digitalizacijo, ki bo bistveni steber. Tako lahko indeks pametnih pristanišč štejemo za prvi indeks, ki izvaja tako kombinacijo študij z razvojem uporabnega okvira, ki ga uporablja za egiptovska pristanišča. Raziskava je pokazala, da bo integrirani indeks pametnih pristanišč povečal pametnost pristaniških procesov in operacij ter vplival na trajnostno uspešnost in njene ravni (ekonomske, socialne in okoljske), saj oblikovalcem politik, direktorjem in administratorjem pomaga ohranjati tokove svojih procesov v učinkovit način z zmanjševanjem emisij porabe, onesnaževanja, stroškov in časa, zagotavljanjem ocene tveganja, produktivnosti, hitrosti, varnosti, varnosti, fleksibilnosti in znanja v procesih odločanja. Sprejetje trajnostnih pametnih pristanišč v Egiptu bo zelo koristno in bo rešilo zastoje v pristaniščih in povečalo učinkovitost časa, zmanjšalo porabo fosilne energije, zmanjšalo okoljske vplive plovil in odpravilo varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje, kar bo vodilo do pretočnosti v trgovalnem gibanju v Egiptu. Države v razvoju lahko sprejmejo okvir za olajšanje izboljšanja njihove trajnostne uspešnosti pametnih pristanišč
Keywords: trajnost, pomorski promet, pametna pristanišča, ključni kazalniki uspešnosti in človeški viri
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 541; Downloads: 54
Full text (3,90 MB)

Abstract: V diplomskem delu prikažemo pomen kontejnerizacije, kje se uporablja, njene prednosti in slabosti, ki jih imajo uporabniki le-te. Osredotočili smo se na proučevanje kontejnerizacije v pomorskem prometu in predstavili pojem kontejner in kakšne ladje se uporabljajo v pomorskem prometu. Opisali smo vrste pomorskega prometa, kakšne ladje uporabljamo, njegove prednosti in slabosti. V praktičnem delu smo se osredotočili na Luko Rotterdam in opisali njen pomen za Evropo in jo primerjali z Luko Hamburg.
Keywords: kontejnerizacija, kontejner, pomorski promet, luka Rotterdam
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1775; Downloads: 236
Full text (1,86 MB)

Keywords: mednarodni transport, logistika, storitve, transport, promet, dokumentacija, prevozništvo, špedicija, dokumenti, INCOTERMS, organiziranost, pomorski transport, letalski promet, cestni promet, železniški transport, transportna sredstva, podjetje, plačilni promet, tržne raziskave, pretok blaga, blago, cene, sistemi, panoge dejavnosti, organizacijske strukture, organizacijski sistemi, transportni sistemi, trgovina, oskrba, verige, distribucija, prodaja, pospeševanje prodaje, blagovni promet, Slovenija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2320; Downloads: 140
Full text (512,85 KB)

Keywords: logistika, pretok blaga, cestni promet, organiziranost, špedicija, outsourcing, prevozništvo, podjetje, pomorski transport, promet, transport, organizacijske strukture, tovorni promet, konvencije, lokacija, Slovenija, Evropa, Avstrija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2192; Downloads: 58
Full text (1,41 MB)