| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
IGRA JE GLAVNA DEJAVNOST PREDŠOLSKIH OTROK
Lilijana Nemec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Odločili smo se za pisanje diplomske naloge z naslovom Igra je glavna dejavnost predšolskih otrok, saj menimo, da se otrok preko igre razvija, uči in pripravlja na življenje. V prvem delu naloge smo se osredotočili na besedo IGRA. Seznanja nas o tem, da se otrok mora igrati, pa ne samo zato, ker je to tipična značilnost zdravega otroka, ampak ker ga igra vsestransko razvija. Vsak otrok ima pravico do igre in nihče, prav nihče ne sme nebogljenemu otroku kakorkoli ogrožati to veličastno pravico — pravico do svobodne izbire igre. Tu imamo zelo pomembno vlogo mi odrasli, ki se izobražujemo in pripravljamo na odgovorno delo z otroki. Dana nam je možnost, da otroku zagotovimo kar se da najlepše otroštvo, saj je to nekaj neponovljivega v vsakem življenju. Otroštvo bo minilo zelo hitro, ostali bodo le spomini. Dolžni smo pomagati otroku, da bodo ti spomini otroških dni čim prijetnejši. Samo kako? Sam odgovor se skriva v besedi IGRA. Spoštujmo otrokovo igro in mu omogočimo kar se da najboljše pogoje. V drugem delu naloge smo se posvetili besedi IGRAČA, ki se že sama po sebi navezuje na prejšnjo besedo. Igrača daje igri vsebino in tudi idejo. Je otrokov spremljevalec, soigralec, prijatelj in seveda nadomestilo maminega naročja. Z ustrezno metodologijo dela smo ugotovili, da je igra zelo pomembna za predšolskega otroka, da se otrok skozi igro vsestransko razvija in uči.
Keywords: igra, igrača, otrok, odrasla oseba, razvoj, pomen igre
Published: 18.05.2010; Views: 5922; Downloads: 1075
.pdf Full text (2,86 MB)

2.
PRIPOMOČKI ZA POUK MATEMATIKE ZA SLEPE, SLABOVIDNE IN OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Katja Malajner Cimperc, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo izdelali tipne številke, namenjene njihovemu spoznavanju pri pouku matematike. Izdelane bodo tako, da jih bodo lahko uporabljali slepi in slabovidni otroci, vključeni v večinske šole, in tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v prilagojeno izobraževanje z znižanim izobrazbenim standardom. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene značilnosti slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Opisane so tudi značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, značilnosti tipnega zaznavanja, pomen igre za učenje in učenje matematike. V prvem poglavju, namenjenemu slepim, slabovidnim in otrokom z okvaro vidne funkcije, je zapisana definicija omenjene skupine, podrobno so predstavljene tudi njene značilnosti. Opisani so pristopi pri obravnavi in izobraževanju slepih, slabovidnih in otrok z okvaro vidne funkcije. Naslednje poglavje obravnava razvojne in učne značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju. Nekaj je zapisano o izobraževanju in prilagoditvah pri pouku za otroke z motnjami v duševnem razvoju. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih značilnosti zaznavanja, vloga čutil, tipno-kinestetični razvoj in razvijanje tipne zaznave. Prav tukaj je navedenih nekaj vaj za razvijanje tipa. Sledi poglavje, v katerem pišemo o pomenu igre za učenje, o usmerjeni igri, pomenu didaktičnih igrač, vlogi odraslega v otrokovi igri in igračah, ki so primerne za slepe, slabovidne in otroke z okvaro vidne funkcije. Zadnje poglavje v teoretičnih izhodiščih je namenjeno učenju matematike. Tukaj najdemo razlago pojma številka, pridobivanje prvih številk, štetje v obsegu do 10 in prirejanje množic. V empiričnem delu je opisan potek in način izdelave tipnih številk, predstavljeni so uporabljeni materiali ter njihova uporabnost. Raziskovalni del je opredeljen s cilji, raziskovalnimi vprašanji, uporabljenimi metodami, z dobljenimi rezultati, do katerih smo prišli s pomočjo neposrednega dela in opazovanja učencev, ter z njihovo interpretacijo. Praktični del smo izvedli na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor, in sicer v prilagojenem izobraževalnem programu z znižanim učnim standardom. Naš namen je bil ustvarjene izdelke prenesti v prakso, da bi služili pri vsakodnevnem izvajanju pouka slepih in slabobidnih otrok, otrok z motnjami vidne funkcije ter otrok z motnjami v duševnem razvoju. Z empiričnim delom smo želeli ugotoviti ustreznost uporabljenih pristopov in materialov. Med preizkusom smo prišli do novih spoznanj in možnosti, tako da lahko izdelavo tipnih številk v prihodnje še nadgradimo.
Keywords: Slep in slaboviden otrok, otrok z okvaro vidne funkcije, otrok z motnjo v duševnem razvoju, igra in pomen igre pri otroku, tipne zaznave, učenje matematike.
Published: 13.10.2015; Views: 1276; Downloads: 203
.pdf Full text (26,42 MB)

3.
POMEN IGRE ZA RAZVOJ OTROKA V STAROSTNEM OBDOBJU OD 3 DO 6 LET
Barbara Pirkovič Ćirić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Izhodišče: Igra je osnovna dejavnost otroka, ki je bistvenega pomena za njegov razvoj na vseh področjih, od motoričnega do čustvenega razvoja, razvoja kognitivnega mišljenja in kompleksnega razmišljanja, spodbujanja domišljije in soočanja z družbeno realnostjo. Naloga odraslega je, da otroka pri igri spodbuja, ga vodi, mu zagotavlja ustrezne igralne pogoje in mu pri igri prepušča svobodo. Pri osveščanju o pomenu igre za razvoj otrok je pomembna tudi vloga strokovnjakov, ki osveščajo starše o pomenu igre za razvoj otroka. Namen raziskave je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri osveščanju staršev o pomenu igre za razvoj otroka in ugotoviti koliko časa otrok namenja aktivni igri v primerjavi s pasivnim preživljanjem prostega časa ter ali medicinska sestra staršem poda informacije o pomenu igre za razvoj otroka v starostnem obdobju otroka od 3 do 6 let. Raziskovalna metodologija: Za pripravo teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne in znanstvene literature. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili analitično metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anonimni vprašalnik, ki je obsegal 20 vprašanj, in sicer 16 zaprtega in 4 odprtega tipa. Raziskava je potekala na področju Novega mesta in okolice, zajeto je bilo vaško in mestno okolje. V anketo je bilo vključenih 30 naključno izbranih staršev otrok v starostnem obdobju od 3 do 6 let. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da se anketirani starši zavedajo pomena igre za razvoj otroka in da otroci relativno veliko časa posvečajo aktivni igri. Pri tem smo ugotovili, da je vloga medicinske sestre kot osebe, ki lahko svetuje o pomenu igre s strani anketirancev, manj izpostavljena. Medicinska sestra staršem sicer poda informacije, vendar starši informacije o pomenu igre za razvoj otroka pridobijo drugje (strokovna literatura, prijatelji, znanci, mediji). Sklep: Igra je pomembna za razvoj otroka, česar se starši dobro zavedajo. Igra, ki je otrokova naravna dejavnost, naj dobi priložnost da se razvije v vsej polnosti, po možnosti v čim večji odsotnosti elektronskih naprav, ki ne morejo nadomestiti samostojnega razvoja domišljije in igre ter pristne socialne interakcije.
Keywords: igra, pomen igre, vrste igre, medicinska sestra, dejavniki, ki vplivajo na igro
Published: 01.09.2016; Views: 565; Downloads: 68
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Vpliv elementarnih iger z žogo na razvoj motoričnih sposobnosti predšolskih otrok
Živa Lipovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv elementarnih iger z žogo na razvoj motoričnih sposobnosti predšolskih otrok smo predstavili, kako elementarne igre z žogo vplivajo na razvoj motoričnih sposobnosti predšolskih otrok. Delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka, motorične sposobnosti predšolskih otrok in elementarne igre. Nato smo se posvetili pomenu, nalogam, uporabnosti elementarnih iger in elementarnim igram z žogo na splošno. V empiričnem delu smo predstavili, kako redno izvajanje elementarnih iger vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti otrok. Pri tem smo uporabili motorične teste – eksperimentalno metodo. Udeleženci eksperimentalne skupine so velik poudarek namenjali igram z žogo, medtem ko so otroci kontrolne skupine sledili letnemu delavnemu načrtu skupine. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Kot merski instrument smo uporabili 14 motoričnih testov. V eksperimentu so sodelovali otroci drugega starostnega obdobja, in sicer homogena oddelka. Otroci so bili stari 5 do 6 let. Tako v eksperimentalni kot kontrolni skupini je sodelovalo 19 otrok. Empirični del naloge smo izvajali v Vrtcu Slovenske Konjice, enota Slomškova. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili s pomočjo eksperimenta, lahko trdimo, da obstajajo razlike v motoričnih sposobnostih predšolskih otrok, ki so deležni načrtovanih in strokovno vodenih elementarnih iger z žogo, in otrok, ki nimajo načrtovanih in strokovno vodenih elementarnih iger z žogo.
Keywords: pomen gibanja, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, elementarne igre, elementarne igre z žogo
Published: 21.09.2018; Views: 396; Downloads: 121
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica