Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali delo na domu kot posebno obliko opravljanja dela, v katerega je bilo v času epidemije na novo vključenih veliko število zaposlenih, in naredili primerjalno analizo dela na domu glede na določena področja dela. V prvem delu smo predstavili zakonodajo, ki ureja področje dela na domu in teoretične osnove, pri čemer smo se osredotočili na pozitivne in negativne vidike dela na domu ter predstavili ergonomske zahteve opremljenosti delovnega mesta. Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedbo intervjujev z bančnim svetovalcem, programerjem, učiteljem, vodjo, varnostnim inženirjem in strokovnim svetovalcem, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z doživljanjem dela na domu. Na podlagi prejetih odgovorov smo v razpravi opravili analizo, pri čemer smo ugotovili prednosti, pomanjkljivosti in razlike dela na domu na različnih področjih dela. V zaključnem delu magistrske naloge smo podali sklepne ugotovitve. Med prednostmi dela na domu izstopata prihranek časa in fleksibilnost, med pomanjkljivosti pa pomanjkanje osebnega stika. Zaposleni doživljajo delo relativno dobro, saj vsi, razen učitelja in vodje, a priori ne odklanjajo možnosti tovrstnega načina dela oziroma razmišljajo o kombinaciji dela na domu in na delovnem mestu.
Keywords: Delovno mesto, delavec, panoga, delo na domu, prednosti in pomanjkljivosti dela na domu
Published in DKUM: 03.05.2022; Views: 971; Downloads: 127
Full text (1,03 MB)

Abstract: Hudodelska združba predstavlja eno izmed najnevarnejših oblik sodelovanja, pri kateri je udeleženih več oseb. Nevarnost, ki jo predstavlja hudodelska združba (lahko je v obliki tolpe, organizacije ...), zoper človeško življenje, zdravje in premoženje, je pripeljalo do tega, da je zakonodajalec in kriminiral hudodelsko združbo v kazenski zakonik, in sicer pod poglavje kazniva dejanja zoper javni red. Že iz samega poglavja je razvidno, da se varuje javna varnost, kot del javnega reda in miru. Posebnost te inkriminacije je, da je kaznivo že samo pripravljalno dejanje, kar z drugimi besedami pomeni, da je kaznivo že samo ustanavljanje in sodelovanje v združbi, ko še ni izvršeno nobeno kaznivo dejanje, vendar samo, če so izpolnjeni pogoj, ki jih določa zakon. Bistveno je, da zakon oblikuje natančne in nedvoumne pogoje, saj gre za izjemo od načela nekaznivosti pripravljalne faze. Cilj hudodelske združbe ni zgolj ustanovitev in sodelovanje v združbi, temveč je cilj, da izvršuje kazniva dejanja, katera ima v hudodelskem načrtu. Posledično se pojavi ogromno vprašanj glede hudodelskih združb npr.: kdaj sploh govorimo o hudodelski združbi; kaj vse se zgodi, ko hudodelska združba izvrši kaznivo dejanje, ki ga je imela v hudodelskem načrtu; za katera vsa kazniva dejanja odgovarja? Ali odgovarja zgolj za izvršeno kaznivo dejanje, ali tudi za kaznivo dejanje po 294. členu KZ-1 in pride do steka? Če pride do steka, ali v tem primeru govorimo o navideznem steku? Kdo odgovarja za izvršeno kaznivo dejanje, ali so to zgolj tisti člani združbe, ki so neposredno sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja iz hudodelskega načrta ali vsi člani neke združbe? Kot je razvidno, se pri združbah postavlja veliko različnih vprašanj, razlog tega je, da gre za izredno kompleksen institut kazenskega prava. Prav zaradi vsega navedenega ima kazenski zakonik, poleg določbe v posebnem delu KZ-1, ki se nanaša na hudodelsko združbo (294. člen), tudi dve določbi v splošnem del (41. in 77a. člen). Da bi bil institut še bolj zapleten, je hudodelska združba pri veliko kaznivih dejanjih tudi kvalifikatorna okoliščina. Ta okoliščina pove, da je konkretno kaznivo dejanje možno storiti tudi v hudodelski združbi (npr. 186. člen). Spet se pojavi vrsta vprašanj, kot denimo: ali za to hudodelsko združbo veljajo enaki pogoji kot za hudodelsko združbo po 294. členu? Zaradi vsega zgoraj navedenega niti ni nobeno presenečenje, da se pri tem institutu pojavljajo razne dileme kot tudi pomanjkljivosti, katere je potrebno čimprej odpraviti. Skozi leta se je na tem področju razvijala tudi sodna praksa in izoblikovala nekaj pogojev, kateri morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o hudodelski združbi. Ti pogoji so danes določeni tudi v kazenskem zakoniku.
Keywords: hudodelska združba, vodja hudodelske združbe, člani hudodelske združbe, 294. člen KZ-1, pripravljalno dejanje, pomanjkljivosti, sodna praksa
Published in DKUM: 13.01.2021; Views: 1635; Downloads: 311
Full text (972,23 KB)

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena zgodovina in senčenje Mariborske tržnice. Diplomska naloga se osredotoča na pomankljivosti trenutne konstrukcije senčnika na Mariborski tržnici in na iskanje rešitev za te pomankljivosti. Model obstoječe konstrukcije, model optimizirane konstrukcije in analize so bili narejeni v CAD programu Catia. Rezultati diplomskega dela kažejo na to, da trenutna konstrukcija ni primerna za različne vremenske razmere, ki so prisotne v mestu Maribor. V diplomski nalogi so podane konstrukcijske in materialne rešitve, ki bi lahko rešile pomankljivosti trenutne konstrukcije senčnika na Mariborski tržnici.
Keywords: Mariborska tržnica, senčnik, konstrukcijska zasnova, pomanjkljivosti konstrukcije, predlog optimizacije
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 2252; Downloads: 113
Full text (5,12 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je opisano širjenje okužbe s HIV ter načini preprečevanja v Sloveniji. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti razširjenost okužbe s HIV od prve pojave pa vse do danes ter kako se v Republiki Sloveniji preprečuje nadaljnje širjenje. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V strukturni obliki smo s pomočjo literature prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo virus humane imunske pomanjkljivosti, načine širjenja ter razmnoževanja virusa, simptome, diagnosticiranje, testiranje ter zdravljenje okužbe s HIV. Predvsem smo se osredotočili na načine preprečevanja same okužbe s HIV v Sloveniji. Opisali smo postopke in načine preprečevanja okužbe preko spolnega stika, krvi in krvnih izdelkov ter iz matere na otroka. Spoznali smo, da okužba z virusom HIV še zmeraj predstavlja javnozdravstveno težavo, tako po svetu kot v Sloveniji. Čeprav je število okuženih s HIV v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami relativno majhno, število okuženi še naprej raste. Tako kot po svetu predstavljajo tudi v Sloveniji moški, ki imajo spolne odnose z moškimi glavno rizično skupino. Leta 2009 je Republika Slovenija sprejela Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/AIDS 2010-2015, v kateri so opisani postopki ter priporočila o tem, kako preprečiti okužbe s HIV. Pomembno vlogo pri izvajanju teh postopkov in priporočil imajo pri nas vladne in nevladne organizacije.
Keywords: HIV, AIDS, Slovenija, preprečevanje, razširjenost, virus, spolno prenosljive okužbe, virus humane imunske pomanjkljivosti
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 2645; Downloads: 369
Full text (1,26 MB)

Abstract: Javno naročanje predstavlja pomemben del javnih financ, zato želijo naročniki v postopku javnega naročanja izbrati ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Pri tem pa včasih pozabijo, da mora biti ponudba izbranega ponudnika v času izdaje odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika popolna, kar pomeni, da ne sme vsebovati niti formalnih pomanjkljivosti, razen, če so le te tako neznatne, da gre za nebistvene formalne pomanjkljivosti, ki so podrobneje določene v zakonu. V kolikor ponudba vsebuje pomanjkljivosti v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila govorimo o formalno nepopolni ponudbi za katero zakon predpisuje, da morajo naročniki pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe. Vendar pa okviru instituta formalno nepopolne ponudbe niso dovoljeni vsi popravki oziroma dopolnitve, zato sem v svojem diplomskem delu predstavila posamezne pomanjkljivosti, ki jih je dovoljeno dopolnjevati in tiste, ki jim zakon tega ne dovoljuje. V praksi prihaja predvsem do sporov kdaj določeno ponudbo šteti za formalno nepopolno, kdaj gre za ponudbo z nebistvenimi pomanjkljivostmi in kdaj za nepopolno ponudbo, ki je ni dovoljeno dopolnjevati. V svoji diplomski nalogi sem te pojme podrobno analizirala in jih predstavila tudi skozi prakso Državne revizijske komisije v letu 2013.
Keywords: javno naročanje, formalno nepopolna ponudba, nebistvene formalne pomanjkljivosti, popolna ponudba, zahtevek za revizijo
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 2366; Downloads: 257
Full text (495,29 KB)