| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MATERINSTVO IN KARIERA
Irena Maselj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Danes se v ospredje postavljata na eni strani konkurenca v poslovnem svetu ter na drugi strani družina in njena vloga v današnji vse bolj spreminjajoči se družbi. Močno je prisotna potreba po vedno večjem zaposlovanju žensk in seveda s tem tudi mater. Zato se le-te rade odločajo za poklic in s tem neodvisnost, tako pa se tudi oddaljujejo od svoje prvotne vloge matere in gospodinje. Prihaja do neizbežnega problema, kako uskladiti prvotno vlogo z novo. Skozi diplomsko nalogo bom poizkušala poiskati rešitve in predloge, ki bi prispevali k boljši uskladitvi materinstva in kariere.
Keywords: Materinstvo, kariera, položaj žensk (v družbi, na trgu delovne sile), certifikat »družini prijazno podjetje«
Published: 20.07.2009; Views: 3219; Downloads: 395
.pdf Full text (405,83 KB)

2.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Tamara Breznik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam. Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Keywords: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Published: 10.06.2010; Views: 4010; Downloads: 760
.pdf Full text (612,03 KB)

3.
DOPRINOS DRUŽBENO ODGOVORNEGA PODJETJA K USKLAJEVANJU DELA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Ksenija Povhe, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Za temo diplomskega dela smo izbrali problematiko usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, ker menimo, da se ženske — matere pri usklajevanju obeh prioritet soočamo z večjimi težavami kot moški. Naš namen je bil preučiti pojem družbene odgovornosti in zakonodajo na področju družinske politike ter spoznati, ali lahko tudi podjetja s svojim prostovoljnim razumevanjem družine, omogočijo staršem lažje usklajevanje delovnega in družinskega življenja. Spoznali smo, da je družbena odgovornost pojem, ki postaja vse bolj prepoznaven. Podjetja, ki se zavedajo njenega pomena, skušajo koncept družbene odgovornosti vpeljati v svoje vsakdanje poslovanje in tako s svojimi dejanji vplivati na zaposlene, okolje in odnose s širšo skupnostjo. Čeprav živimo v 21. stoletju, je še vedno aktualno vprašanje enake obravnave moških in žensk oziroma odprave neenakosti med spoloma. Potrebno je dati priložnost tudi ženskam in jih rešiti tradicionalnih okvirov družinskih vlog. Ženske nismo le matere in gospodinje, smo soustvarjalke vrednosti slehernega podjetja. Delitev družinskih vlog in enakopravna obravnava žensk na delovnem mestu pa sta že korak v tej smer. Podjetje je odvisno od ljudi, ki ga sestavljajo in ravno človeški kapital postaja ključen dejavnik uspešnosti in konkurenčne prednosti podjetja. V diplomskem delu smo obravnavali certifikat Družini prijazno podjetje. Sodeč po podeljenih certifikatih (v Sloveniji je že 49 podjetij s takšnim certifikatom), se nekatera slovenska podjetja zavedajo svojega doprinosa k usklajevanju družinskega in poklicnega življenja svojih zaposlenih. Z izvajanjem družini prijaznih ukrepov želijo stimulativno vplivati predvsem na starše z družinskimi obveznostmi in zanimivo bo preučevanje učinkov v nadaljnjem obdobju tako za podjetja kot za posameznike. Ostala spoznanja, ki izhajajo iz diplomskega dela so sledeča: zakonodaja je staršem otrok dokaj naklonjena, večji problem vidimo v tem, da bodisi zaposlenih ne poznajo ali ne želijo izkoristiti svojih pravic, bodisi s strani podjetja ne dobijo zadostnega razumevanja. Potreben bo čas, da družbeno odgovorna dejanja podjetja sprejmejo kot nekaj samoumevnega. Družini prijazna podjetja tako predstavljajo dober zgled vsem drugim. Takšne in podobne prakse lahko pozitivno pripomorejo k osveščanju ljudi o možnostih usklajevanja družinskega in poklicnega življenja in svoj prispevek o problematiki smo želeli predstaviti v diplomskem delu.
Keywords: Človeški kapital, družbena odgovornost, družini prijazni ukrepi, družinska politika, družini prijazno podjetje, položaj žensk.
Published: 27.08.2010; Views: 1776; Downloads: 286
.pdf Full text (466,97 KB)

4.
SEM JAZ ODRAZ ... ANALIZA ŽENSKE SAMOZAVESTI V REVIJALNEM TISKU
Monika Špes, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Mediji igrajo pomembno vlogo v našem življenju, saj nas zabavajo, informirajo ter mnogokrat tudi vznemirjajo. Del medijske scene so tudi revije za ženske, ki imajo visoko mesečno naklado. Zanimalo me je, kaj je tisto, kar dela sedanje revije za ženske tako zanimive in brane, ter kako se razlikujejo od tistih izpred petdesetih let. Za potrebe diplomske naloge sem izbrala revijo Naša žena iz let 1960 in 1961 ter iz let 2007 in 2008 ter Cosmopolitan iz let 2007 in 2008. Diplomsko nalogo sem razdelila na štiri poglavja, v prvem poglavju sem opisala ženske revije. V drugem poglavju sem analizirala naslovnice revij ter jih primerjala med seboj. V tretjem poglavju sem primerjala modne trende in modne smernice ter opisala, kako se je moda spreminjala v zadnjih petdesetih letih. V četrtem poglavju sem opredelila položaj žensk danes ter pred petdesetimi leti ter analizirala težave, ki so se pojavile v svetovalnih rubrikah revij.
Keywords: ženske revije, naslovnica, fotografija, modni trendi, položaj žensk, svetovalne rubrike
Published: 04.04.2011; Views: 2045; Downloads: 119
.pdf Full text (2,24 MB)

5.
POLOŽAJ ŽENSK V PROCESU ZAPOSLOVANJA
Eva Mlakar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali položaj žensk v procesu zaposlovanja. Želeli smo ugotoviti, kakšne so značilnosti zaposlovanja in dela žensk ter opredeliti vlogo ženske. V prvem delu smo uporabljali deskriptivne metode raziskovanja. Povzemali smo teoretična spoznanja in teorije o zaposlovanju na splošno, o selekcijskih postopkih ter o izbiri kadrov. Ugotavljali smo, kakšne so zaposlitvene značilnosti žensk v Sloveniji in drugod po Evropi ter preučevali zakonske okvire za zaščito žensk in za zagotavljanje enakih možnosti. Spoznavali smo načine za zagotavljanje enakih možnosti v praksi in se posvetili obravnavi družini prijazne politike v podjetjih. V drugem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate izvedene raziskave o položaju žensk na trgu delovne sile v Sloveniji. Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli med 113 udeleženci. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da ne moremo trditi, da so ženske težje zaposljive kot moški, prav tako pa ni možno posplošiti, da so med ženskami brez otrok in z otroki težje zaposljive slednje. Potrdili smo hipotezi, da se ženske pogosteje kot moški srečujejo z diskriminatornimi vprašanji na zaposlitvenih razgovorih ter da so ženske nad 26. letom težje zaposljive kot ženske do 26. leta starosti. Prav tako lahko trdimo, da ženske v primerjavi z moškimi močneje občutijo spol kot oteževalni dejavnik iskanja zaposlitve. Položaj žensk v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami dober, saj je stopnja delovne aktivnosti žensk nad povprečjem Evropske unije, prav tako pa tudi rezultati naše raziskave kažejo, da je položaj žensk in moških ob iskanju zaposlitve podoben. Z večjo mero ozaveščenosti, močnejšimi spodbudami s strani države ter večjim številom družini prijaznih ukrepov v podjetjih bi se obstoječe stanje lahko še izboljšalo.
Keywords: zaposlovanje, položaj žensk, usklajevanje dela in družinskih obveznosti, enake možnosti, družini prijazne politike
Published: 12.08.2011; Views: 1960; Downloads: 180
.pdf Full text (737,61 KB)

6.
VKLJUČEVANJE V IZOBRAŽEVANJE IN VPLIVNI DEJAVNIKI ZAPOSLITVE ŽENSK
Polona Gomboc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ženske so danes obravnavane kot nepredvidljiva delovna sila, saj se v življenju srečujejo z različnimi ovirami, ki jim otežujejo njihovo poklicno pot - bodisi materinstvo, spolna diskriminacija in stereotipi, ki so na nek način še vedno prisotni v družbi. Ženske so danes v veliki meri bolj izobražene kot moški, vendar pa kljub temu zasedajo nižja delovna mesta, njihova bruto plača pa je v povprečju še vedno nižja od moške. Diplomsko delo obravnava dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev za izobraževanje in na odločitev za zaposlitev žensk. Velik pomen pri teh odločitvah imajo družba, vrednote in norme v kulturi, v kateri živimo. Prav tako pa k odločitvi za izobraževanje velikokrat pripomore tudi izboljšanje ekonomskega statusa posameznice. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov - iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem delu smo opisali zgodovino izobraževanja in zaposlovanja žensk vse do danes, opredelili smo dejavnike, za katere menimo, da v veliki meri vplivajo na odločitev za izobraževanje in zaposlitev ter jih povezali z vlogo žensk, ki jo imajo v organizaciji. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja raziskavo in njene rezultate. Zanimalo nas je, v kolikšni meri družbeni, ekonomski, kulturni in psihološki dejavniki vplivajo na odločitve za izobraževanje žensk in tudi v kolikšni meri omenjeni dejavniki vplivajo na zaposlovanje žensk – kateri dejavnik prevladuje ter kakšen pomen se pripisuje ostalim dejavnikom. S tem smo želeli ugotoviti, kaj je tisto, kar ženske spodbuja in motivira za izobraževanje in zaposlovanje.
Keywords: položaj žensk v družbi nekoč in danes, vpliv dejavnikov, diskriminacija, ženske na menedžerskih položajih
Published: 22.10.2013; Views: 1288; Downloads: 250
.pdf Full text (871,45 KB)

7.
ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVOR
Špela Vozelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Keywords: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Published: 27.07.2016; Views: 558; Downloads: 35
.pdf Full text (1,04 MB)

8.
Položaj žensk v Ljubljani in Mariboru v 15. stoletju ter v Izoli v 14. stoletju
Anja Muhič, 2016, master's thesis

Abstract: Položaj posameznika v življenju je bil določen že ob rojstvu, kar pomeni, da so bile ženske zaradi takratne miselnosti manj zaželene kot moški potomci in zaradi tega pri marsičem prikrajšane. Veljale so namreč za manjvredna, drugorazredna bitja, nevredna zaupanja, zaradi česar jih je bilo potrebno v življenju nenehno nadzirati. Takšno negativno sliko o ženskah sta širili tudi Cerkev in duhovščina, s čimer je postala splošno sprejeta – svoje je seveda doprinesla tudi ozkoglednost ljudi, s tem pa je bila omogočena krepitev patriarhalne oblasti in podrejenost žensk. Tako srednjeveškim ženskam v življenju vsekakor ni bilo lahko – še posebej ne tistim iz nižjih slojev. Poleg skrbi za gospodinjstvo in živino ter delo na polju so na njih prežale različne nevarnosti, ki so se skrivale za pragom lastnega doma v nasilnem možu ali izven domačega ognjišča, kjer so nanje prežali razni sprijenci. Pred slednjimi in tudi pred nasilnimi možmi seveda niso bile varne niti meščanke. Bolje se je godilo ženskam plemiškega stanu, katerih življenje ni bilo zgolj pehanje za zaslužek in preživetje. Poleg tega so si lahko obetale tudi zasedbo pomembnejšega položaja v družbi.
Keywords: srednji vek, položaj in vloga ženske v družbi, (ne)svoboda in ne(samostojnost) žensk, poročene ženske, vdove.
Published: 09.12.2016; Views: 649; Downloads: 119
.pdf Full text (2,73 MB)

9.
Diskriminacija žensk nekoč in danes
Iris Magdalenič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diskriminacija žensk je še vedno prisotna na mnogih področjih družbene, gospodarske in zasebne sfere. Pričakovali bi, da se v 21. stoletju ne bomo več srečevali s to problematiko, toda ženske so še vedno pogosteje od moških diskriminirane tako doma kot v službi. Diplomska naloga povzema ugotovitve različnih avtorjev in analizo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da so bile ženske v preteklosti diskriminirane najprej doma, kasneje pa tudi na delovnem mestu. Bile so v podrejenem položaju, brez vsake podpore, neenak obravnavane in tudi v družbi niso imele enakih možnostih. Že sama beseda diskriminacija pove, da je to neko dejanje, ki posameznika spravlja v manj ugoden položaj, zato ima tudi beseda veliko vlogo za ženski spol. Ženske pravice so se skozi čas neprestano razvijale in izboljševale – nekoč »bitja brez volilne pravice« se lahko danes enakovredno kosamo z moškimi, čeprav je na nekaterih področjih še čutiti njihovo dominantnost, saj so še vedno bolje plačani za enako opravljeno delo. Dandanes je kar nekaj žensk zaposlenih v precej moških poklicih, kot sta policija in vojska. Na podlagi ugotovitev predlagamo dve izboljšavi na področju diskriminacije žensk. Večji poudarek bi moralo dobiti področje zakonodaje, predvsem predlagati strožje kazni, potrebno pa bi bilo tudi ozaveščati vse ljudi, kaj se dogaja na področju diskriminacije žensk. Da so ženske v večji meri diskriminirane kot moški, je splošno znano, zato je treba tudi splošno javnost podučiti, kako se spopasti z žrtvijo diskriminacije in ji nuditi pomoč.
Keywords: ženske, pravice žensk, položaj žensk, enakost med spoloma, diskriminacija, delovna mesta, družba, diplomske naloge
Published: 17.11.2017; Views: 883; Downloads: 141
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica