Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo proučuje prostorsko razporeditev in gostoto javne polnilne infrastrukture za električna vozila v izbranih evropskih mestih, s posebnim poudarkom na prostorski enakosti. Študija izhaja iz globalnega izziva podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov. Evropska unija (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) se je zavezala k ambicioznemu zmanjšanju emisij. Do leta 2050 želi doseči podnebno nevtralnost, do leta 2030 pa 55 % zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990. Ker promet predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, osebni avtomobili pa več kot 70 % tega deleža, je elektrifikacija mobilnosti ključna za dosego teh ciljev. Električna vozila so v Evropi doživela hitro rast. Tržni delež je od leta 2016, ko je znašal le 1 % novih avtomobilov, do leta 2023 presegel 22 %. Toda širitev polnilne infrastrukture je zaostajala. Do konca leta 2023 je bilo v EU okoli 632.000 javnih polnilnih mest, medtem ko projekcije kažejo, da jih bo do leta 2030 potrebnih 3.5 milijona. To pomeni, da bo treba v sedmih letih namestiti skoraj 2.9 milijona dodatnih polnilnic, kar je približno 410.000 na leto. Poleg tega je razporeditev polnilnic močno neenakomerna med regijami, državami in mestnimi četrtmi, kar ustvarja pomembne ovire za širšo uporabo električnih vozil. Delo se ukvarja s to vrzeljo z oceno prostorske pokritosti javnih polnilnic po administrativnih enotah v osmih evropskih mestih: Amsterdamu, Bologni, Bruslju, Eindhovnu, Gentu, Ljubljani, Parizu in na Dunaju. Ta mesta so bila izbrana zaradi razpoložljivosti zanesljivih odprtih podatkov. Teza dela je, da je polnilna infrastruktura bolj skoncentrirana na osrednje četrti kot na obrobne. Cilji vključujejo kartiranje in vizualizacijo razporeditve polnilnic v izbranih mestih z uporabo ArcGIS Pro, analizo prostorske prisotnosti javnih polnilnih mest po administrativnih enotah z izračunom gostote na kvadratni kilometer ter prepoznavanje četrti z najvišjo in najnižjo koncentracijo javnih polnilnih točk. Za izvedbo pregleda literature so bile uporabljene znanstvene baze podatkov. Izbrane so bile študije, ki so se osredotočale na polnilno infrastrukturo za električna vozila v urbanih okoljih, s posebnim poudarkom na tistih, ki uporabljajo geografske informacijske sisteme (ang. Geographic Information System, v nadaljevanju: GIS). Prostorski podatki so bili zbrani iz občinskih odprtih podatkovnih portalov, OpenStreetMapa in drugih odprtih virov. Meje četrti so bile pridobljene kot poligonske plasti, podatki o polnilnicah pa kot točkovne koordinate. Po uvozu v ArcGIS Pro so bili vsi podatki standardizirani v skupni koordinatni sistem. Polnilne točke so bile pretvorjene v točkovne podatkovne sloje, četrti pa v poligonske sloje. Prvi analitični korak je uporabil orodje Summarize Within v programu ArcGIS Pro za štetje polnilnih točk znotraj posameznih poligonov četrti. Površina četrti je bila izračunana z uporabo funkcije Calculate Geometry, gostota pa je bila izražena kot polnilnice na km². Rezultati so bili izvoženi v Excel, kjer so bile izdelane preglednice za vsako mesto, kar je omogočilo enostavno primerjavo. Za vizualizacijo sta bili uporabljeni orodji za računanje točkovne gostote (Point Density) in jedrne gostote (Kernel Density). Point Density je prikazal število polnilnic znotraj določenega iskalnega radija za vsako celico rastra in s tem omogočil lokalne kazalnike visoke in nizke koncentracije. Jedrna gostota (Kernel Density) je ustvarila zvezne površine z glajenjem vpliva posameznih vhodnih točk skozi določene pasovne širine, kar je omogočilo prepoznavanje gruč in prostorskih gradientov, ki presegajo meje četrti. Simbolika in postavitve so bile standardizirane za vse zemljevide, kar je omogočilo neposredno primerjavo med mesti. Vrednosti gostote, izračunane z orodjem Summarize Within, kažejo na dosledne vzorce v vseh mestih. V Amsterdamu je imela najvišjo gostoto četrt West s 13,73 to
Keywords: GIS, ArcGIS Pro, Polnilna postaja za električna vozila, električna vozila, evropska mesta
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (2,45 MB)

Abstract: Današnja družba stremi k zeleni prihodnosti, katerega velik del so vozila na e-pogon. Ker vsaka sprememba prinaša tako dobre kot slabe lastnosti, bo naš cilj analizirati dogajanje in odpraviti probleme, kateri bodo nastali tekom napredka. Omrežje kot distribucija električne energije je izredno komplicirana sekvenca dejanj, katere omogočajo normalno delovanje. Ob drastičnem povečevanju izgradenj električnih polnilnic moramo v omrežje implementirati pametne rešitve, ki povezujejo uporabnike s pametno polnilno infrastrukturo. Naloga dokazuje, da lahko s pametnimi rešitvami, kot so samozadostna gospodinjstva in pametna regulacija moči, omogočimo normalno delovanje omrežja, kljub povečanju elektrifikacije
Keywords: e-mobilnost, elektrifikacija, polnilna postaja
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 43
Full text (2,69 MB)

Abstract: Delo obravnava enega izmed korakov k trajnostnemu načinu življenja družbe, in sicer e-mobilnost. Le-ta omogoča blagodejne učinke na posameznika in okolje. Predstavili smo zakonodajo e-mobilnosti v Sloveniji ter opisali vrste električnih vozil in načine polnjenja. Predstavljeno je podjetje Elektro Ljubljana, d. d., vpliv množične elektrifikacije na distribucijsko omrežje ter načrti gradenj polnilnih postaj v prihodnosti. Opisana je vizija e-mobilnosti v Sloveniji. Prikazani so realni podatki javnih polnilnih postaj podjetja Elektro Ljubljana, d. d. Sledijo scenariji, kjer uporabniki naredijo različne razdalje z BEV in PHEV ter podatki polnjenj le-teh. V zadnjem podpoglavju so prikazani izračuni porabe in primerjava električnih osebnih BEV in PHEV od 2015 do 2021 v Sloveniji.
Keywords: elektromobilnost, polnilna postaja, električna vozila, porabljena električna energija
Published in DKUM: 12.01.2023; Views: 940; Downloads: 155
Full text (1,47 MB)

Abstract: Električna vozila so hitro razvijajoča tehnologija, ki predstavljajo potencialno trajnostno alternativo tradicionalnim vozilom z motorji notranjega izgorevanja. Z uporabo električne energije namesto fosilnih goriv, ta nova vozila zahtevajo nove sisteme infrastrukture, ki predstavljajo inovativne tehnološke investicije. Skozi magistrsko delo smo v empiričnem delu s pomočjo izdelave Načrta gradbenih konstrukcij za gradnjo dveh hitrih polnilnih postaj z večobdobno (dinamično) metodo IRR ugotavljali upravičenost graditev na mikrolokaciji. Za izdelavo kalkulacije stroškov investicije smo izdelali tehnično poročilo, projektantski predračun s popisom gradbenih del in grafične priloge. Z izvedenimi analizami trga EV, cenami električne energije, števila polnjenj na polnilnicah, kalkulacijo stroškov investicije, in predpostavljenimi prihodnjimi stroški in prihodki smo z metodo interne donosnosti izračunali upravičenost graditve hitrih polnilnih postaj, kar je predstavljalo osrednji del magistrskega dela. Kljub visokimi začetnimi vložki nam izračuni prikažejo rezultate, kateri niso upravičeni samo iz ekonomskega vidika, temveč tudi iz zasebnega.
Keywords: gradnja, gradbeništvo, ekonomska upravičenost, IRR, električna vozila, električna mobilnost, hitra polnilna postaja, ekonomska analiza, projektni menedžment
Published in DKUM: 01.02.2017; Views: 2482; Downloads: 265
Full text (2,97 MB)

Abstract: V nalogi je zajeta problematika nekompatibilnosti polnilnih priključkov električnih vozil med različnimi znamkami in modeli električnih avtomobilov. V prvem delu naloge so predstavljene teoretične osnove polnjenja električnih vozil, in sicer polnjenje, delovanje akumulatorjev in polnilnih postaj, standardi, načini polnjenja ter tipi priključkov električnih vozil. V drugem delu naloge je izvedena raziskava na treh največjih tržiščih električnih avtomobilov z namenom ugotovitve kateri električni avtomobili, s katerimi tipi električnih priključkov, so bili v prodaji v zadnjih treh letih. Prav tako je zajet delež obstoječih javno dostopnih priključkov za vsako tržišče. V tretjem delu je predstavljen večparametrski odločitveni model, ki temelji na izsledkih raziskave in na podlagi katerega je osnovan predlog rešitve problema. Rešitev je v nalogi predlagana v obliki univerzalnega polnilnega priključka, poleg rešitve problema so podane še možne alternative. V zaključku je komentirana uspešnost rešitve in navedeni pogoji za uvedbo rešitve ter možnosti nadaljnjega razvoja.
Keywords: električni avtomobil, polnjenje, priključek, polnilna postaja, politika
Published in DKUM: 16.11.2016; Views: 1390; Downloads: 168
Full text (2,17 MB)