| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prevajanje naslovov družbenoaktualnih člankov iz angleških in nemških poljudnoznanstvenih revij : magistrsko delo
Lucija Jurić, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo prevajanje naslovov družbenoaktualnih angleških in nemških člankov iz poljudnoznanstvenih revij raziskali s primerjalno analizo, v kateri smo primerjali izhodiščne naslove z njihovimi slovenskimi ustreznicami na področjih pandemije koronavirusa, postkorona družbe, vojnega stanja v Ukrajini, podnebnih sprememb, tehnoloških napredkov, prihodnosti človeštva, razlik med spoli, medijev, politike, ekonomije, religije in prehranske industrije. Analizirali smo revije iz obdobja marec 2020–december 2022: slovenski reviji Global in Mladina, nemški Der Spiegel in Die Zeit, britanske The Guardian, New Scientist in Mosaic Science ter ameriške The New York Times Magazine, New York Magazine, Newsweek, Foreign Policy, MIT Technology Review, Harper's Magazine, Atlantic Monthly, Los Angeles Times, Bloomberg Businessweek, Inc. Magazine in Fast Company. Z analizo smo želeli ugotoviti, katere prevajalske strategije se običajno pojavljajo pri prevajanju poljudnoznanstvenih besedil in kakšen pomen ima kontekst članka pri ustreznosti izbire strategij. V teoretičnem delu smo se osredinili na značilnosti poljudnoznanstvenega jezika in sloga, katerih osnovni namen je podati informacije širšemu krogu ljudi, ki niso strokovnjaki na določenem področju. Znotraj funkcionalističnega pristopa smo pojasnili namen, ki ga nosi besedilo, ter prikazali pomen vpliva kulture in konteksta na proces prevajanja. Na podlagi poznavanja stroke, konteksta in kulture lahko prevajalec zagotovi kakovosten in ustrezen prevod. Ugotovili smo, da ima kontekst izreden vpliv na ustreznost izbire prevajalskih strategij – analiza 38 naslovov je pokazala, da so prevodi v večini primerov, pri katerih se konteksta ne upošteva, neustrezni predvsem zaradi količine izpuščenih informacij, s čimer naslov ciljnemu bralcu ne razkrije dovolj informacij za razumevanje vsebine članka.
Keywords: poljudnoznanstveno besedilo, funkcionalistični pristop, prevajalska strategija, kultura, kontekst
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 274; Downloads: 25
.pdf Full text (1,27 MB)

2.
Besedotvorne značilnosti strokovnega besedila s področja zoologije (na primeru monografije Živalstvo Slovenije)
Silvija Sambt, 2011, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavi pregled pojmovanja in poimenovanja pojma strokovni jezik in različne pristope k funkcijskozvrstni delitvi besedil, s poudarkom na strukturalističnem pristopu razvrstitve strokovnih besedil v slovenskem in hrvaškem jeziku. V okviru jezikovnosistemskih značilnosti posameznih podzvrsti strokovnega jezika je posebej opozorjeno na leksikalne posebnosti strokovnih besedil, predvsem na lastnosti terminološke leksike. Na podlagi teoretičnih izhodišč o jezikovnosistemskih značilnostih podzvrsti strokovnega jezika, zlasti leksikalnih značilnosti strokovnih besedil, so bile oblikovane predpostavke o besedotvorni strukturi terminološke in neterminološke leksike, ki je odvisna od specifike strokovnega področja in od zvrstnosti konkretnega obravnavanega besedila. Analiza zbranega gradiva, ki je bilo izpisano iz didaktičnega tipa poljudnoznanstvenega besedila s področja zoologije, je pokazala, da: – na besedotvorno strukturo terminološke leksike poleg terminoloških načel vplivata ustaljenost stroke, ki določa prevladujoče tipe tvorjenk, in predmet proučevanja, ki določa besedotvornopomensko sktrukturo terminov; – je mogoče govoriti vsaj o dveh tipih terminologij: (1) terminologije, ki so ustaljene in zaprte v ozek krog uporabnikov (npr. zoologija), zato zanje še zmeraj velja jasna pomenska definiranost in minimalna spremenljivost, kar pomeni jezikovno konservativnost; (2) novejše terminologije, ki so zaradi popularizacije določenih znanosti (npr. računalništvo) odprte za širok krog uporabnikov, zato zanje velja načelo jezikovne inovativnosti; – je pa poleg zahtev strokovnega stila pisanja predvsem vrsta znanosti tista, ki določa izbiro prevladujočega slogovnega postopka in narekuje tudi strukturo neterminološke leksike (nominalizacija, pasivizacija, abstrakcija).
Keywords: strokovni jezik, terminologija, besedotvorje, didaktično poljudnoznanstveno besedilo, zoološka terminologija
Published in DKUM: 27.06.2011; Views: 4598; Downloads: 447
.pdf Full text (1,71 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica