| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vloga centralne banke in vlade pri zagotavljanju stabilnosti cen
Laura Korošec, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Vloga centralnih bank in vlad pri zagotavljanju stabilnosti cen je ključna za vzdržnost gospodarske rasti in blaginje. Po pandemiji Covid-19 so številna gospodarstva doživela visoko inflacijo, ki so jo sprožili predvsem ponudbeni šoki, povezani z rastjo cen energentov, hrane in surovin ter motnjami v dobavnih verigah. Empirična analiza štirih držav – Slovenije, Nemčije, ZDA in Švedske – je pokazala, da pravočasno in usklajeno delovanje monetarne in fiskalne politike prispeva k hitrejšemu umirjanju inflacije, medtem ko obsežne in dolgotrajne fiskalne spodbude povečujejo tveganja za javnofinančno stabilnost. Ugotovitve potrjujejo, da so med fiskalnimi ukrepi na kratek rok lahko učinkoviti ciljno usmerjeni ukrepi, kot so subvencije in omejitve cen, vendar morajo biti časovno omejeni in prilagojeni specifičnim gospodarskim razmeram.
Keywords: inflacija, stabilnost cen, monetarna politika, fiskalna politika, centralna banka, vlada
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Dinamika in analiza inflacije ter odziv denarne politike v evroobmočju
Matej Dogša, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o inflaciji, njenih vplivih, vzrokih, načinih merjenja in vplivu ekonomske politike na njo. Pojasnili smo pojme CPI indeks, BDP deflator, HICP indeks, indeks proizvodnih cen, stroškovno pogojena inflacija, inflacija povpraševanja in stabilnost cen. Ločeno smo predstavili denarno in fiskalno politiko. Pri denarni politiki smo pregledali njeno definicijo, naloge, strategijo, instrumente ter uporabna teoretična modela Taylorjevo pravilo in kvantitativno teorijo denarja. Pri fiskalni politiki smo pregledali njeno definicijo, instrumente, raziskave glede fiskalnih ukrepov in njihov vpliv na inflacijo ter povezavo med nekonsistentnostjo fiskalne politike in inflacijo. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Eurostat analizirali gibanje inflacije od januarja 2020 do maja 2023. Analizirali smo inflacijo za evroobmočje in države evroobmočja ter prikazali stopnjo rasti indeksa HICP in 12 skupin dobrin indeksa HICP. Ugotovili smo, da se je z največjo inflacijo v preučevanem obdobju soočala Estonija, in sicer avgusta 2022 z letno stopnjo 25,2 %. Ugotovili smo tudi, da je največjo rast skupnega indeksa HICP od januarja 2020 do maja 2023 imela prav tako Estonija, kjer je stopnja rasti indeksa znašala 36,51 %. Prikazali smo tudi bistvene vzroke za tako gibanje inflacije v preučevanem obdobju ter ugotovili, da se je zvišala raven cen vseh skupin dobrin razen skupin dobrin »komunikacije« in »izobraževanje« v nekaterih državah. V diplomskem delu smo prav tako pregledali ukrepe ECB v preučevanem obdobju in ugotovili, da je ECB v tem obdobju izvajala tako ekspanzivno kot restriktivno denarno politiko.
Keywords: inflacija, denarna politika, fiskalna politika, evroobmočje, stabilnost cen
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 533; Downloads: 177
.pdf Full text (2,13 MB)

3.
Analiza prodajnih cen
Nastja Sivka, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Konkurenca na trgu je velika. Trg je zasičen z različnimi blagovnimi znamkami in izdelki. Vsi bi želeli vedeti, kaj so najpomembnejši faktorji, ki vplivajo na nakupno odločitev. Dejstvo je, da preprostega odgovora ni. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da sta cena in preplet komunikacijskih aktivnosti dva izmed ključnih elementov. Čokolada Milka zavzema več kot 44 % trga s čokoladami, Gorenjka več kot 12 %, Dorina predstavlja okoli 11 %, trgovske blagovne znamke okoli 10 % in Lindt dobra 2 %. Če povzamemo analizo cen, ima Mercator najnižje cene pri čokoladah trgovske blagovne znamke. Vsekakor pa je glavni favorit na trgu čokolad Spar, saj ima široko paleto izdelkov in je cenovno konkurenčen glede na trg. Pri trgovski blagovni znamki je cenovna primerjava malce težja, saj je velik dejavnik, ki vpliva na ceno, sama sestava izdelka. Produkti blagovnih znamk naj bi zagotavljali isto kakovost pri različnih trgovcih, pri trgovskih blagovnih znamkah pa so lahko odstopanja precejšnja, v odvisnosti ali trgovec zasleduje kvaliteto ali zgolj ceno.
Keywords: analiza prodajnih cen, konkurenca, blagovna znamka, kakovost, trgovci, politika cen, slovenski trg, prodajna cena, popusti, ugodnosti, promocija, življenjski cikel izdelka, promocijske cene, diferencirane cene, analiza raziskave, cenovna primerjava
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 1459; Downloads: 323
.pdf Full text (9,19 MB)

4.
Cenovne disparitete v slovenskem gospodarstvu
Egon Žižmond, 1990, professional article

Abstract: V slovenskem gospodarstvu so prisotne znatne cenovne disparitete, ki otežujejo tudi vključevanje slovenskega gospodarstva v evropski gospodarski prostor. Članek analizira disparitete proizvajalnih in drobnoprodajnih cen ter razlike med izvoznimi cenami na eni ter direktnimi stroški, lastnimi cenami in proizvajalnimi cenami na drugi strani. Ker je večina disparitet posledica etatističnega ekonomskega sistema in administriranja v ekonomski politiki, bi le reforma ekonomskega sistema in ustreznejša ekonomska politika lahko omogočila oblikovanje normalnejših cenovnih razmerij.
Keywords: cene, gibanje cen, Slovenija, proizvajalna cena, produkcijska cena, politika cen, industrijska politika, prodaja na drobno, dinamični model, prodajna cena, prices, price movement, Slovenia, production price, price policy, retail sale, sales price, dynamical model
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1521; Downloads: 40
URL Link to full text

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica