1. Vloga mednarodnih varnostnih organizacij v politično nestabilnih pokonfliktnih državah: študija primera Demokratične Republike Kongo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Macele, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena vloga mednarodnih varnostnih organizacij pri vzpostavljanju politične stabilnosti in pomoči pri pokonfliktni obnovi ter študija primera Demokratične republike Kongo (DRC). Država ima dolgo zgodovino številnih konfliktov in z njimi povezane politične nestabilnosti. Ta zgodovina države je vplivala na njen razvoj in jo pri tem procesu ovira še danes. Politična nestabilnost označuje stanje političnega sistema države, kjer vlada ali politični sistem države ni zmožen delovati učinkovito, kar lahko pripelje državo do negotovosti in potencialnega nemira. Vzroki za politično nestabilnost so lahko socialni, ekonomski, politični in varnostni. Kazalniki politične nestabilnosti med drugim vključujejo polarizacijo, število volitev in državne udare. Posledice nestabilnosti se kažejo v slabi infrastrukturi, obsežni korupciji in porastu kriminalitete. Politična nestabilnost in zapuščine vojn so lahko med seboj močno povezane, kar velja tudi za DRC. Mednarodne varnostne organizacije lahko igrajo pomembno vlogo pri stabilizaciji držav in njihovi obnovi. To izvajajo z mirovnimi operacijami in misijami, humanitarno pomočjo, podporo demokratičnim institucijam, reševanjem konfliktov, vzdrževanjem reda in spodbujanjem gospodarskega razvoja. Pokonfliktna obnova zajema politično področje, kot tudi različna pravosodna, družbena, gospodarska in varnostna področja. Na primeru DRC ugotavljamo, da so avtoritarni režim Mobutuja, prva kongovska vojna, genocid v sosednji državi Ruandi in druga kongovska vojna državo pustili v stanju politične nestabilnosti, napetosti, nasilja, gospodarske krize in brez osnovne infrastrukture. Razmere v državi se danes počasi izboljšujejo, vendar jo pri obnovi in stabilizaciji še vedno ovira nasilje na vzhodu države, korupcija v volilnem procesu in vladi ter humanitarna kriza. OZN je v DRC prisotna že od časov državne osamosvojitve, predvsem z delovanjem misije MONUSCO. Organizacija je zelo aktivna pri zmanjševanju nasilja na vzhodu države in pri podpori procesa prenosa oblasti. EU je prav tako v državi prisotna že od časa osamosvojitve, pri čemer je najbolj aktivna pri zagotavljanju finančne pomoči, spremljanju volitev in humanitarni pomoči. AU v državi članici DRC deluje predvsem prek sodelovanja z regionalnimi pobudami in mednarodnimi organizacijami. Njene aktivnosti vključujejo podporo miru in varnosti, krepitev regionalne stabilnosti in nadzor nad volitvami.
Keywords: mednarodne varnostne organizacije, politična stabilnost, konflikti, pokonfliktna obnova, Demokratična Republika Kongo, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
 Full text (2,59 MB) |
2. Primerjalna analiza razlik v povezanosti dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja med različnimi homogenimi skupinami državŠtefan Jelenko, 2016, master's thesis Abstract: Potreben pogoj za obstoj vsake razvite ali nerazvite družbe je, da morata biti v njej in z njo v harmoniji v funkciji tudi vladanje in ekonomija. Vendar so bili skozi vso človeško zgodovino prisotni kompleksni odnosi med vladanjem in ekonomijo. V daljni zgodovini je bila ekonomija običajno podrejena vladanju. Na primer Adam Smith in Schumpeter sta analizirala in opozarjala na ta splet okoliščin. V sodobnem času se je to razmerje spremenilo. Ekonomija poskuša prevladati vladanje. Na današnje razmerje med ekonomijo in družbo je poskušal opozoriti in jih teoretično podrobno analizirati na primer North (1990). Kot eno izmed možnosti za uravnavanje današnjega stanja je videl vzpostavljanje neosebnega sistema vladanja družbi in v neosebni tržni družbi izmenjave interesov, storitev in blaga na družbenem, političnem in ekonomskem področju. Toda kako to doseči v realni in vedno kompleksnejši družbi? Po Northu (1990) je edini način v vzajemni izmenjavi in usklajevanju interesov med vsemi dejavniki družbe, združenimi v interesne organizacije, interesne skupine, agencije, in med vsemi vejami oblasti. Za to je potrebna v družbi vnaprejšnja vzpostavitev sistema neosebne pravne države oziroma vladanja, ki omogoča vsem dejavnikom družbe v njihovem vsakdanjem življenju, pri njihovem delu in pri njihovih dejavnostih delovati v skladu z danimi družbenimi normami.
Nekateri avtorji so poskušali ta teoretična izhodišča znanstveno preverjati z ekonometričnimi kvantitativnimi raziskavami. V zaključkih njihovih raziskav vsi poudarjajo nujnost prihodnjih poglobljenih raziskav. To je bila spodbuda tudi za našo raziskavo. Izhajamo iz fenomena, da v realnosti današnjega sveta obstajajo različno razvite družbe in različno razvite ekonomije. V razvitejših družbah je večja verjetnost obstoja razvitejših ekonomij.
To teoretično izhodišče v naši raziskavi razvijemo v več hipotez o različnih povezavah med kvantitativnimi pokazatelji družbenega in gospodarskega razvoja v skupini bolj ali manj razvitih držav. Za kvantitativno preverjanje hipotetičnih povezav med kazalniki razvoja uporabimo metodi korelacije in parcialne korelacije.
Avtorji ti metodi večkrat omenjajo, vendar ju ne uporabljajo. V naši raziskavi ju uporabimo. Pri izbiri empiričnih vzorcev za analizo avtorji običajno izberejo vzorec vseh držav na svetu, ki ga primerjalno analizirajo z manj razvitimi državami. V naši raziskavi smo za določitev empiričnih vzorcev za analizo razlik med skupinama bolj in manj razvitih držav uporabili metodo razvrščanja v skupine po Wardu.
Z ekonometrično analizo vzorcev smo ugotovili kvantitativno pomembne razlike v povezanosti med posameznimi pokazatelji družbene in ekonomske razvitosti med bolj in manj razvito skupino držav.
Pri skupini razvitejših držav smo uspeli statistično značilno identificirati povezanost razvitosti ekonomije s tremi stebri razvitosti družbe, kot so učinkovitost zakonodajne veje oblasti, učinkovitost sodne veje oblasti in učinkovitost omejevanja korupcije v družbi.
Pri manj razviti skupini držav smo uspeli statistično značilno identificirati samo povezavo med učinkovitostjo izvršne veje oblasti oziroma med vladami v širšem pomenu besede in ekonomsko razvitostjo. Vendar ekonomska razvitost skupine manj razvitih držav, merjena z BDP per capita pa je v povprečju za 32-odstotkov nižja od tiste v skupini razvitejših držav.
Keywords: ekonomska razvitost, družbena razvitost, glasnost in odgovornost, politična stabilnost, zakonodaja, zakonodajna oblast, vlada, izvršna oblast, sodstvo, sodna oblast, omejevanje korupcije
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 1464; Downloads: 140
Full text (2,22 MB) |
3. Politično-varnostne implikacije uresničevanja ekonomskih interesov velikih sil : študija primera Združenih držav Amerike, Rusije in KitajskePetra Posega, 2016, master's thesis Abstract: Ekonomski interesi treh ključnih velikih sil, Združenih držav Amerike, Rusije in Kitajske, ki se uveljavljajo oziroma uresničujejo skozi njihove konkretne politike in dejanja, imajo pomemben, če že ne velik vpliv na varnost in politične razmere drugih držav. Ker so ekonomski interesi ključni za katerokoli državo, so medsebojna dinamika, prepletanje in vplivanje teh interesov izrednega pomena za razumevanje trenutnih razmer v mednarodnih odnosih. Analiza primarnih in sekundarnih virov, predvsem pa poglobljeni intervjuji s strokovnjaki nakazujejo, da se politične in varnostne posledice ekonomskih interesov velikih sil največkrat manifestirajo na regionalni ravni. Izjema pri tem so ZDA, ki za doseganje svojih ekonomskih interesov politično in varnostno spreminjajo razmere na globalni ravni. Pri tem so najbolj osredotočene na širitev neoliberalnih ekonomskih praks in zagotovitev energetske varnosti, ki velikokrat poteka s pomočjo znatne uporabe vojaške moči. Rusija, po drugi strani, je trenutno še osredotočena na svojo vlogo energetskega velikana, pri čimer najbolj konkretno vpliva na države iz bližnje soseščine, tudi preko političnih pritiskov in industrijskih sabotaž. Analiza trendov sicer kaže, da bo cilj ekonomske diverzifikacije postajal še pomembnejši v prihodnosti. V osnovi ta zaključek pomeni, da bo Rusija skušala zmanjšati svojo odvisnost od izvoza energentov in na tak način zagotoviti večjo ekonomsko, kot tudi politično in varnostno stabilnost države. Ključna karakteristika ekonomske politike Kitajske je usmeritev v zagotavljanje energetskih virov za rastoče gospodarstvo. V ta namen se poslužuje multisektorske politike, ki je najbolj jasno vidna v Afriki. Ta poseben, quid pro quo pristop se kaže v velikih infrastrukturnih investicijah na strani Kitajske, v zameno za zagotovitve izvoza energentov iz določenih afriških držav. Analiza vse treh držav jasno kaže, da ekonomski interesi vidno vplivajo na odnose med državami v mednarodni skupnosti in usodno določajo dinamiko in ravnovesje sil.
Keywords: ekonomski interesi, varnost, politična stabilnost, energetska politika, magistrska dela
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1229; Downloads: 139
Full text (1,17 MB) |
