1. Podvajanje fizičnih ključev iz slik s 3D tiskalnikom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostBlaž Lužar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Varovanje objektov in premoženja je sestavljeno iz mehanskih, tehničnih in fizičnih elementov varovanja. Osnovni namen varovanja objekta in premoženja je preprečevanje škodnih dogodkov na varovanih območjih zaradi požara, vloma oz. ropa in varovanje premoženja pred poškodovanjem, odtujitvijo ali uničenjem. Tudi v sedanjem času kvalitetna mehanska zaščita ustrezno zagotavlja in dopolnjuje varnost objekta in premoženja. Mnogokrat jo uporabimo za dodatno zaščito objektov, ki so že varovani s sistemi tehničnega varovanja.
Z razvojem materialov in metod 3D tiska se povečuje varnostna problematika kopij fizičnih ključev. Z razvojem programske opreme, s katero se ustvarja 3D modele za tisk, se povečuje tveganje rekonstrukcije ključev iz slikovnega gradiva, to velja tako za slike samega ključa kot tudi slike ključavnice. To predvsem velja za mehanske ključavnice s cilindričnim jedrom, ki uporabljajo le profil ključa za odklepanje. Iz slike ključa lahko torej ustvarimo 3D model ključa, ki je funkcionalna replika.
Bolj kot je preprost mehanizem ključavnice, hitrejša in enostavnejša je izdelava replike, ki v najenostavnejših primerih traja le par minut. To je v celoti odvisno od vrste tiskalnika in tehnike oz. ločljivosti tiskanja. Najbolj popularen in ugoden material je PLA zaradi nizkega tališča, visoke toplotne odpornosti, nizkega toplotnega raztezanja, dobrega oprijema plasti; še posebej zaradi trdnosti pa je idealen material za ta namen. Preprečevanje podvajanja ključev bo zahtevalo prilagoditev varnosti, ki temelji na izključno mehanskih ključavnicah. Keywords: 3D tiskanje, fizični ključi, podvajanje, polimlečna kislina, diplomske naloge Published in DKUM: 06.05.2024; Views: 278; Downloads: 77
Full text (1,06 MB) |
2. Kemijsko recikliranje PLA plastičnih odpadkov s hidrotermičnimi postopki : magistrsko deloEma Šušteršič, 2024, master's thesis Abstract: Polimlečna kislina oz. PLA je popolnoma biološko razgradljiv polimer, ki velja za enega najbolj obetavnih polimerov na biološki osnovi in predstavlja odlično alternativo plastiki na osnovi nafte. Njen osnovni gradnik je mlečna kislina, ki nastane s fermentacijo sladkorjev pridobljenih iz obnovljivih virov. Namen magistrske naloge je bil preučiti recikliranje odpadne plastike iz PLA z uporabo podkritične vode, ki predstavlja zeleno in perspektivno tehnologijo. Preučili smo pridobitev tako glavnih (monomer PLA- mlečna kislina) kot tudi sekundarnih produktov (različne organske kisline). Eksperimente smo izvajali z dvema različnima materialoma PLA, in sicer osnovno PLA in odpadno PLA pri različnih temperaturah (180, 200, 250 in 300 °C), različnih reakcijskih časih (10, 20, 30 in 60 min) in v različnih atmosferah (dušik in zrak). Po reakciji razgradnje smo kot produkt dobili tri faze (trdno, vodno in plinasto fazo). V vseh primerih smo najvišje izkoristke dosegli v vodni fazi, medtem ko so se izkoristki trdne faze z zviševanjem temperature in reakcijskega časa, tekom reakcije razgradnje zniževali, izkoristki plinov pa naraščali. Glavni produkt razgradnje PLA je mlečna kislina, ki smo jo analizirali s HPLC metodo. Optimalni pogoji za pridobitev najvišje koncentracije mlečne kisline pri razgradnji osnovne PLA smo dosegli pri 250 °C in 30 min in je v zračni atmosferi znašala 43,6 mg/mL (87,2 %), medtem ko smo v dušikovi atmosferi pridobili malenkost nižjo koncentracijo mlečne kisline in sicer 43,4 mg/mL (86,6 %). Pri razgradnji odpadne PLA smo v vodni fazi zasledili nižje koncentracije mlečne kisline, saj odpadna PLA vsebuje tudi primesi in aditive, ki po reakciji ostanejo v trdnem ostanku. V vodni fazi smo v manjših koncentracijah pridobili tudi ocetno, mravljično, akrilno, oksalno in propanojsko kislino. Pri povišani temperaturi (300 °C) pa se mlečna kislina in sekundarni produkti pričnejo razgrajevati v pline. Vodni fazi smo določili tudi vsebnost totalnega ogljika (TC). Najvišjo koncentracijo TC smo določili pri razgradnji osnovne PLA (24,9 mg/mL) pri 250 °C in 30 min v zračni atmosferi . Na koncu smo s pomočjo FTIR analize okarakterizirali še trdni preostanek, ki je nastal po reakciji. Keywords: bioplastika, polimlečna kislina (PLA), mlečna kislina, recikliranje, hidrotermična razgradnja, podkritična voda Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 318; Downloads: 6
Full text (3,70 MB) |
3. MAKROPOROZNI POLIMERI IZ KROGLIČNIH ŠABLONMateja Grušovnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se lotili priprave biološko kompatibilnih polimerov z uporabo poli(metil metakrilatnih) PMMA zrn. Z uporabo krogličnih šablon smo želeli doseči ustrezno poroznost in morfologijo biozdružljivih polimerov. PMMA zrna smo uporabili kot nosilec za doseganje ustrezne poroznosti materiala. Najprej smo polimerna zrna okarakterizirali s svetlobno mikroskopijo in jim tako določili velikostno porazdelitev. Polimerna zrna ustrezne velikosti smo nato temperaturno obdelali (sintrali) in jim določili optimalno temperaturo in čas sintranja. Pri tem smo upoštevali več parametrov: porazdelitev kroglic, trdnost nosilca, velikost vmesnih prostorov med zrni. Optimalni čas in temperaturo sintranja smo dosegli pri 24 h in 180 °C. Nosilec poli(metil metakrilatnih) PMMA zrn smo nato prelili z mešanico monomerov oz. raztopino polimera. Kot monomere smo uporabili: 2-hidroksietil metakrilat (HEMA), etilenglikol dimetakrilat (EGDMA) in etilakrilat (EA), ter divinil adipat (DVA) in pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat) (TT). Kot raztopino polimera pa smo uporabili poli(mlečno kislino). Monomerne mešanice smo najprej polimerizirali z uporabo UV svetlobe v fotopolimerizatorju, nato pa smo dobljene polimere očistili v ustreznih topilih, ki so raztopila PMMA zrna. Kot topila smo pri monomernih mešanicah uporabili kombinacijo etilacetata in etanola. Tako smo dobili polimere z želeno porozno strukturo. Pri polimlečni kislini pa smo iskali različna organska topila, ki bi raztopila PMMA zrna, polimer pa bi ohranil porozno strukturo. Dobljene porozne materiale smo ustrezno okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo. Polimernim materialom smo določili poroznost ter velikosti primarnih in sekundarnih por. Keywords: porozni polimeri, poli(metil metakrilat), sintranje, polimlečna kislina, fotopolimerizacija Published in DKUM: 29.02.2016; Views: 2447; Downloads: 295
Full text (4,01 MB) |