| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
OPTIMIZACIJA CENTRIFUGALNE DEHIDRACIJE AEROBNO STABILIZIRANEGA BLATA BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAV
Aleksander Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen raziskovanja je teoretično opredeliti sistem čiščenja s problematiko odpadnega blata in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito izvajanje čiščenja komunalne in odpadne vode na Čistilni napravi Celje. Med procesom čiščenja na komunalnih čistilnih napravah kot končni produkt čiščenja nastane blato. Blato je treba zbirati, stabilizirati, zgoščati in nato na primeren način odstranjevati. Diplomsko delo temelji na konkretnem primeru analiziranja obdelave aerobno stabiliziranega blata, ki zajema procese stabilizacije, predzgoščanja in dehidracije. Praktični primer preučuje uporabo polimera in naprav za odstranjevanje vode iz odvečnega aktivnega blata. Optimizacija sistema za dehidracijo je po analizi stroškov in nastavitvi delovnih parametrov centrifuge in postaje za pripravo ter mešanje polimera, zagotovila boljše ekonomske in okoljske rezultate.
Keywords: centrifuga, obdelava blata, zgoščanje blata, dehidriranje blata, odstranjevanje vode iz blata, postopek z aktivnim blatom, odvečno aktivno blato, polimer, suspendirane snovi, komunalna čistilna naprava
Published: 09.12.2009; Views: 3008; Downloads: 346
.pdf Full text (8,51 MB)

3.
OBDELAVA PREDČIŠČENE IZCEDNE VODE S KOMBINACIJO ADSORPCIJA / NANOFILTRACIJA / RAZPLINJEVANJE
Majda Šmigoc, 2011, master's thesis

Abstract: Izcedna voda je kompleksna mešanica spojin, za katero je značilno, da nima stalne sestave. Sestava izcednih voda se spreminja in je odvisna od količine in sestave odpadkov ter vsebnosti škodljivih oziroma nevarnih snovi. Predmet našega raziskovalnega dela je bila izcedna voda iz odlagališča CERO Gajke Ptuj. Izhajali smo iz poročil o obratovalnih monitoringih za obdobje od 2004 do 2008 in ugotovili, da od kovin presega zakonsko predpisane mejne vrednosti celotni krom, v nekaterih meritvah pa še baker, nikelj in svinec. Prav tako od merjenih parametrov pri nekaterih meritvah zasledimo še preseganje NH4+ in AOX. Namen naloge je bil z ustreznimi tehnološkimi postopki znižati koncentracije omenjenih parametrov pod zakonsko določene vrednosti. Predčiščenje je potekalo z adsorpcijo na zeolit 3A, 4A, 5A in 13X, proizvajalca Silkem Kidričevo oziroma s kosmičenjem s pomočjo kelatnega polimera P 26T, proizvajalca Biomontan. Organsko onesnaženje smo znižali z nanofiltracijo na laboratorijski napravi Stirred cell, model 8200. Koncentracijo amonijevih ionov smo želeli znižati z izpihovanjem z zrakom. S pomočjo zeolitov nismo uspeli znižati koncentracije ionov in NOM pod zakonsko določeno mejno vrednost. Znižanje koncentracij kromovih ionov in ionov drugih kovin dosežemo z uporabo P 26T, z izpihovanjem amonija se zniža koncentracija NH4+ ionov, z nanofiltracijo pa se zniža koncentracija KPK in AOX. Glede na raziskavo predlagamo naslednje postopke za čiščenje izcedne vode: kosmičenje s P 26T, nanofiltracijo in izpihovanje amoniaka. S predlaganim postopkom dosežemo znižanje Cr6+ pod mejno vrednost, znižanje KPK do 75%, AOX do 88% in NH4+ pod mejno vrednost. S tem izcedna voda dosega kvaliteto, ki ustreza zahtevanim mejnim vrednostim v zadevnih uredbah.
Keywords: izcedna voda, zeolit, kelatni polimer P 26T, adsorpcija, kosmičenje, nanofiltracija, izpihovanje amoniaka;
Published: 20.04.2011; Views: 3005; Downloads: 350
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
ODSTRANJEVANJE IZBRANIH ONESNAŽIL IZ VODE Z ZEOLITOM IN KELATNIM POLIMEROM
Tanja Širec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Z razgradnjo rastlinskega materiala, živali in mikroorganizmov v tleh in vodi se proizvajajo različne kompleksne organske molekule, ki jih imenujemo naravne organske snovi (NOM). Namen naloge je bil uspešno odstranit naravne organske snovi iz modelne vode. Ker moramo omenjene snovi iz vode odstraniti, se v zadnjem času v ta namen veliko uporabljajo membrane. Zato smo v nalogi izvajali poskuse s tistimi snovmi, ki lahko najbolj mašijo membrane. Izbrali smo predstavnika sladkorjev, polietilenglikol in alginat. Delo je potekalo z njihovo adsorpcijo na zeolit 4A in 13X, proizvajalca Silkem Kidričevo in Petro Chemicals Limited iz Indije ter s kelatnim polimerom P 26T, proizvajalca Biomontan. Z zeolitom 4A in 13X ter kelatnim polimerom P 26T se organske snovi zelo slabo odstranijo iz raztopine glukoze in glutaminske kisline. Smo pa z njimi bolj uspešno odstranili alginat iz raztopine. Poliglikol iz raztopine odstranita zeolita 4A in 13X. Glede na raziskavo predlagamo za odstranitev poliglikola iz raztopine zeolit 4A, ki ga odstrani do 76,4 %, za alginat pa Petrosorb 26T, ki ga odstrani do 94,4 %.
Keywords: odpadna voda, zeolit, kelatni polimer P 26T, adsorpcija, naravne organske snovi
Published: 28.10.2011; Views: 2063; Downloads: 209
.pdf Full text (2,38 MB)

5.
Problematika razgradljivosti embalaže na primeru podjetja Mapis d.o.o.
Miha Polajžer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali pojem embalaže, namen uporabe embalaže, odpadno embalažo in ravnanje z njo, funkcije embalaže ter vrste in oblike embalaže, kjer smo dali največji poudarek embalaži iz polimernih in biopolimernih materialov. Na kratko smo opisali zakonodajo in standardizacijo in pisali o vplivih embalaže na nakupno odločitev. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo obravnavali podjetje Mapis, d.o.o., ki v svoji proizvodnji uporablja plastične materiale. Predlagali smo možnosti za zamenjavo materialov z biološko razgradljivimi, možne rešitve in predstavili vplive novega stanja na okolje.
Keywords: Embalaža, odpadna embalaža, polimer, biopolimer, plastika.
Published: 03.11.2012; Views: 70958; Downloads: 396
.pdf Full text (1,71 MB)

6.
KONTROLA MEHANSKIH LASTNOSTI BITUMENSKIH TRAKOV ZA TESNJENJE STREH S POUDARKOM NA SPREMEMBI UPOGLJIVOSTI PRI NIZKI TEMPERATURI ZARADI STARANJA
Matej Grujić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene osnovne značilnosti ozelenjenih streh, konstrukcija le-teh, bitumen in polimer bitumen, ki se uporablja v ozelenjevanju streh, ter postopek kontrole mehanskih lastnosti bitumenskih trakov. Podrobneje smo raziskali vpliv staranja na bitumenske trakove, ki se uporabljajo za hidroizolacijo ozelenjenih streh pri nizkih temperaturah, ter določili mejo pri kateri vzorci bitumenskih trakov brez poškodb prenesejo upogib okoli trna z diametrom 30 mm, kot je to določeno s standardom SIST EN 1109:2000. Ugotovili smo, da bitumenski trakovi tipa IZOELAST P4 FLL plus s staranjem ne spremenijo meje, pri kateri so še odporni na upogib, ki se navezuje na standard SIST EN 1109:2000 in znaša -30 oC. Bitumenski trakovi tipa IZOTEKT P5 FLL plus pa s staranjem spremenijo mejo, pri kateri so še odporni na upogib, ki se navezuje na standard SIST EN 1109:2000. Pri vzdolžnih in prečnih novih vzorcih ta temperatura znaša -10 oC, medtem ko se pri staranih vzdolžnih vzorcih zniža na -5 oC, pri staranih prečnih vzorcih pa na +4 oC. Glede na relativno majhno število vzorcev, ki smo jih imeli na voljo za raziskavo (vzorci pridobljeni pri preizkusu na koreninsko odpornost), na podlagi rezultatov laboratorijskih meritev upogljivosti pri nizkih temperaturah zaradi staranja ne moremo z zanesljivostjo sklepati zaključke kakovosti bitumenskih trakov različnih debelin in bitumenskih mas (IZOELAST P4 FLL plus in IZOTEKT P5 FLL plus), kot tudi ne razlik v kakovosti posameznih bitumenskih trakov v prečni ali vzdolžni smeri.
Keywords: ozelenjene strehe, bitumen, polimer bitumen, kontrola upogljivosti
Published: 10.04.2012; Views: 2135; Downloads: 110
.pdf Full text (5,79 MB)

7.
Morfološke značilnosti poli(glicidil metakrilat-ko etilen glikol dimetakrilatov) pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze
Doroteja Žibert, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali vpliv različnih dejavnikov na morfologijo materialov, pripravljenih iz emulzij z visokim deležem notranje faze. Pripravljali smo emulzije tipa voda v olju z GMA/EDGMA (ali EDMA) v različnih razmerjih. Pripravljene emulzije smo analizirali s svetlobnim mikroskopom, monolite pa z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Najprej smo proučevali vpliv staranja emulzij. Ugotovili smo, da se velikost kapljic notranje faze v emulziji s časom zaradi koalescence in Ostwaldovega zorenja veča. Posledično so pore v monolitnem materialu, pripravljenem iz starane emulzije večje, kot v materialu, polimeriziranem iz na novo pripravljene emulzije. Velikost kapljic v emulziji se je povečala od približno 1-2 μm na 5-6 μm v približno treh tednih. Po tem času se je začelo vidno ločevanje faz emulzije. Izmerjeno povečanje je sovpadalo z velikostjo por v polimernih monolitnih materialih, pripravljenih iz opazovanih emulzij. Nato smo opazovali spremembe pri zmanjšanju količine surfaktanta. Uporabljali smo surfaktant PEL 121. Po zmanjšanju količine za polovico smo opazili, da je velikost kapljic takoj po mešanju približno enkrat večja kot v vzorcih z običajno količino surfaktanta. Nadaljnje povečevanje kapljic je potekalo enako hitro kot pri kontrolnih vzorcih, vendar pa je bila maksimalna dosežena velikost kapljic, 5-6 μm, zaradi začetne razlike dosežena že po enem tednu. Kasneje se je začelo že vidno ločevanje faz emulzije. Nekateri od pripravljenih monolitnih materialov teh vzorcev niso imeli značilne sferično porozne strukture, zato je bilo merjenje oteženo, rezultati pa nezanesljivi. Nazadnje smo opazovali še vplive dodajanja topil. Uporabili smo topili metanol in 2-propanol. V emulzijah smo opazili povprečno povečanje kapljic za 2 μm glede na kontrolo. To se je odražalo tudi na nekaterih pripravljenih monolitih, pri drugih pa smo ponovno opazili velika odstopanje od značilne porozne strukture, zato meritev nismo mogli opraviti. Kot najbolj konsistentno se je za povečevanje por izkazalo staranje emulzije, druge metode zaradi velike nestabilnosti emulzij niso dale zadovoljivih rezultatov.
Keywords: polimer, emulzije z visokim deležem notranje faze, velikost por, koalescenca, Ostwaldovo zorenje
Published: 07.05.2012; Views: 2496; Downloads: 129
.pdf Full text (1,82 MB)

8.
DOLOČITEV GOSTOTE SISTEMOV POLIMER/CO2
Gregor Mlakar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Gostota je ena izmed najpomembnejših termodinamskih lastnosti, ki jih potrebujemo za načrtovanje procesov oz. procesnih naprav. Gostote enofaznih sistemov so večinoma dobro raziskane in podatki so dostopni v številni literaturi (tudi za enofazne sisteme pri visokih tlakih). Podatki o gostotah dvofaznih sistemov (oziroma večfaznih sistemov) so nekoliko bolj redki, posebno pri povišanih tlakih. Gostoto takega sistema smo izmerili v okviru diplomskega dela in sicer smo delali s sistemom polietilen glikol (PEG)/CO2 pri povišanih tlakih (do 450 bar). PEG je polimerna snov z različnim povprečjem molskih mas. Pri našem delu smo uporabili PEG molskih mas 1500 g/mol, 3000 g/mol ter 6000 g/mol, ki so vsi v trdnem agregatnem stanju. Pri naših obratovalnih pogojih (tlak med 80 bar in 450 bar, temperatura med 50°C in 65°C) je CO2 v stanju superkritičnega fluida. To pomeni, da ima tako lastnosti plina kot tekočine. Superkritični CO2 je eden najpogosteje uporabljenih SCF zaradi svoje inertnosti in relativno nizke kritične temperature ter kritičnega tlaka se zelo pogosto uporablja za različne ekstrakcije.
Keywords: fazna ravnotežja, superkritični fluid, binarne mešanice, polimer
Published: 11.09.2012; Views: 1709; Downloads: 129
.pdf Full text (1,05 MB)

9.
VPLIV ADITIVOV NA LASTNOSTI POLIMERNIH BARVNIH KONCENTRATOV (MASTERBATCH-EV)
Nuša Fistrič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v obdobju, v katerem si skoraj ne moremo predstavljati življenja brez plastike - termoplastov. Poznamo več različnih vrst plastike, ki ima vsaka svoj namen, različni aditivi pa omogočajo njen obstoj in funkcionalnost. V diplomskem delu smo se osredotočili na vpliv aditivov na lastnosti polimernih barvnih koncentratov, ki jim z eno besedo rečemo masterbatch-i. Masterbatch je barvni koncentrat oziroma koncentrat aditivov, namenjen obarvanju termoplastov ter za izboljšanje njihovih lastnosti. Je v obliki granul koncentrirana mešanica pigmentov in dodatkov, ki se skozi toplotni proces z ustreznim polimernim nosilcem strne v tekočo maso in se po hlajenju peletizira v obliko granul. Granule so primerne za barvanje plastičnih mas in obstajajo v široki paleti odtenkov z različnimi deleži pigmenta in koncentracijami različnih dodatkov, s katerimi se izboljša kakovost oziroma se zagotovi določena lastnost polimernih izdelkov. Industrijsko delo je vključevalo proizvajanje polimernih barvnih koncentratov – masterbatch-ev. Z dodajanjem različnih koncentracij aditivov smo vplivali na lastnosti končnega produkta, kjer nas je zanimala barvna moč oz. izdatnost barve (nianse) masterbatch-a in vzorce med sabo primerjali. Barvno moč smo vzorcem merili z spektrofotometrom in za vsakega naredili izračun polne lastne cene (PLC). Eksperimentalno delo in analizo vzorcev smo opravili v razvojnem laboratoriju za masterbatch-e v Cinkarni Celje, PE Kemija Mozirje, in je potekalo pod enakimi pogoji za vse merjene vzorce. Testirali smo masterbatch-e s pigmenti in različnimi aditivi, ki bi bili konkurenčni MB na trgu, vendar z dobljenimi rezultati nismo dosegli zastavljenega cilja, kar pripisujemo morebitnim nastavljenim procesnim parametrom ali previsokemu doziranju pigmenta (40 %).
Keywords: polimer, masterbatch, barvni koncentrat, aditivi, spektrofotometrija
Published: 03.01.2013; Views: 1116; Downloads: 139
.pdf Full text (2,03 MB)

10.
Fazna inverzija v emulzijskih sistemih z monomeri tiolov in alkenov
Jan Marko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu predstavljamo poskus ustvarjanja fazne inverzije v emulzijskem sistemu z monomeri tiolov in alkenov z visokim deležem notranje faze. Preizkušali in opisali smo dejavnike, ki vplivajo na porazdelitev faz v emulziji. Tako smo najprej spreminjali volumski delež notranje faze, nato masni delež surfaktanta in na koncu še temperaturo vodne kopeli, v kateri se je nahajal reaktor z emulzijo. Fazno inverzijo smo poskušali ustvariti v emulziji monomerov 1,6-heksandiol diakrilat in pentaeritritol tetrakis (3-merkatopropionat), pri čemer po polimerizaciji kot končni produkt dobimo visoko porozen polimer. V iskanju ustreznih pogojev za nastanek tega pojava smo spreminjali delež surfaktanta Pluronic L121, delež vodne faze, ki jo je predstavljala razredčena raztopina kalcijevega klorida heksahidrata, in temperaturo vodne kopeli. Zatehte monomerov in iniciatorja Irgacure 819 ter pogoji fotopolimerizacije in hitrost mešanja emulzije so bili tekom eksperimenta vedno enaki. S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) smo preverili, pri katerih pogojih priprave dobimo namesto tipične strukture poliHIPE strukturo, kjer so praznine in zapolnjena mesta obrnjena. Uspelo nam je ustvariti monolit s črvičasto strukturo, ki nakazuje začetek fazne inverzije.
Keywords: polimer, poliHIPE, poroznost, tiol-en klik polimerizacija, fazna inverzija
Published: 10.10.2019; Views: 200; Downloads: 19
.pdf Full text (2,98 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica