| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Test prikritih informacij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Neja Kokalj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Kriminal je dejanje, s katerim je v boju cel svet. Zato zoper tega strokovnjaki na različnih področjih uporabljajo najrazličnejše metode ter sredstva. Med eno izmed pogostih tehnik za preiskovanje kaznivih dejanj spada poligraf. Za kriminaliste je izvedba poligrafa izredno pomembna. Z njim si pomagajo pri izločanju nedolžnih oseb, krepitvi suma zoper osumljene osebe ter ga uporabljajo za zbiranje materialnih dokazov. Poligrafska preiskava je psihofiziološka preiskava, s katero se beležijo fiziološki odzivi, ki se v našem telesu pojavijo, kadar doživljamo določene nam pomembne dražljaje. Detektor laži, kot mu pravimo pogovorno, ne zaznava laži, temveč meri in zapisuje znake čustvenega vzburjenja, zato je takšno poimenovanje zavajajoče. Rezultati poligrafskega testiranja so po večini sveta omejeni le na predkazenski postopek in se kot dokazi na sodišču ne uporabljajo. Poznamo več poligrafskih tehnik. Delimo jih na tehnike, s katerimi ugotavljamo laži ter tehnike, s katerimi ugotavljamo obstoj prikritih informacij. V diplomski nalogi je predstavljena tehnika prikritih informacij (CIT), ki spada med tehnike za ugotavljanje obstoja prikritih informacij. V uvodnem delu diplomske naloge sem na kratko opisala poligrafsko napravo, njeno sestavo in delovanje. Pozornost sem posvetila predvsem poligrafskemu testiranju, ki je del poligrafske preiskave. Opisala sem razvoj psihofizioloških testov ter uporabo in namen poligrafskega testiranja. Raziskala sem tudi uporabo poligrafskega testiranja v tujini, saj se njegova uporaba med državami razlikuje, vključno z Slovenijo. Nadaljevala sem s testom prikritih informacij, ki je tudi glavna tema moje diplomske naloge. Opisala sem njegov razvoj, uporabnost in delovanje. Poleg omenjene tehnike, ki temelji na orientacijskem odzivu, so v nalogi opisane še novejše tehnike: EEG-P300, MERMER in fMRI, s katerimi merimo možgansko valovanje. Za boljšo predstavo uporabe tehnike CIT sem dodala primer testa in opisala postopek testiranja. Svojo razpravo sem nadaljevala z izobraževanjem preiskovalcev, kjer sem opisala potek izobraževanja ter značilnosti dobrega preiskovalca. Predstavljeno je tudi varanje poligrafskega preiskovalca in uporaba ukrepov proti temu. S tehniko CIT sem primerjala tudi druge poligrafske tehnike. Za konec sem izpostavila še etične in pravne dileme pri uporabi poligrafskega testa.
Keywords: diplomske naloge, poligrafi, poligrafsko testiranje, test prikritih informacij, preiskava kaznivega dejanja
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 784; Downloads: 132
.pdf Full text (498,83 KB)

2.
Znanstveni premislek o psihofiziološkem ugotavljanju zavajanja
Igor Areh, Kaja Vidmar, 2016, review article

Abstract: Zanimanje za psihofiziološko ugotavljanje zavajanja se je v zadnjem desetletju povečalo, kar je povezano s povečanimi varnostnimi tveganji, s katerimi se soočamo. Članek razpravlja o primernosti uporabe poligrafa pri preiskovanju kaznivih dejanj z vidika znanosti, predvsem psihologije. Predstavlja, oceni in primerja dve najbolj uporabljeni tehniki ugotavljanja zavajanja: Test primerjalnih vprašanj (CQT) in Test prikritih informacij (CIT). Pri obeh tehnikah preuči njuno teoretično ozadje, objektivnost in standardiziranost testnih postopkov, točnost (veljavnost) tehnik ter predstavi etične in druge praktične pomisleke. Test primerjalnih vprašanj po desetletjih raziskav in razvoja ni razrešil svojih temeljnih težav in omejitev. Ostaja neznanstven in nestandardiziran test, ki si ločen od znanosti niti ne prizadeva k izhodu iz slepe ulice. Članek predstavi vplivnejše teorije, na katerih skušajo zagovorniki utemeljiti poligrafsko testiranje. Kritična analiza kaže, da nobena od teorij ne predstavlja zadovoljivega teoretičnega temelja tehnike. Zaradi odsotnosti znanstveno-teoretične utemeljitve ostaja tehnika primerjalnih vprašanj sporna in ujeta v samozadostnost. Ta se napaja predvsem iz metodološko vprašljivih raziskovalnih ugotovitev zagovornikov tehnike. Nasprotno pa tehnika prikritih informacij doživlja raziskovalni razcvet, predvsem na področju nevrologije, in velja za etično manj sporno in delno znanstveno utemeljeno s teorijo orientacijskega odziva. Z njo se nekoliko naivno in sporno ugotavljanje laži nadomešča z iskanjem podatkov, ki so prikriti v spominu testirancev. A tudi ta tehnika ima resne pomanjkljivosti in omejitve, zaradi katerih se postavlja vprašanje o smiselnosti uporabe poligrafa pri ugotavljanju zavajanja.
Keywords: poligrafi, tehnika primerjalnih vprašanj, tehnika prikritih informacij, objektivnost, testiranje, forenzična psihologija, Test primerjalnih vprašanj CQT, Test prikritih informacij CIT
Published in DKUM: 13.07.2017; Views: 2044; Downloads: 369
.pdf Full text (349,96 KB)
This document has many files! More...

3.
Roman domination number of the Cartesian products of paths and cycles
Polona Repolusk, Janez Žerovnik, 2011, original scientific article

Abstract: Rimska dominacija je zgodovinsko utemeljena različica običajne dominacije, pri kateri vozlišča grafa označimo z oznakami iz množice ▫${0,1,2}$▫ tako, da ima vsako vozlišče z oznako 0 soseda z oznako 2. Najmanjšo izmed vsot oznak grafa imenujemo rimsko dominantno število grafa. Z uporabo algebraičnega pristopa dobimo konstantni algoritem za računanje rimskega dominantnega števila posebne vrste poligrafov: rota- in fasciagrafov. V posebnih primerih izračunamo formule za rimsko dominanto število kartezičnega produkta poti in ciklov ▫$P_n Box P_k$▫, ▫$P_n Box C_k$▫ za ▫$k leq 8$▫ in ▫$n in {mathbb N}$▫ ter za ▫$C_n Box P_k$▫ in ▫$C_n Box C_k$▫ za ▫$k leq 5$▫, ▫$n in {mathbb N}$▫. Dodan je seznam rimskih grafov med kartezičnimi produkti zgoraj omenjenih poti in ciklov.
Keywords: teorija grafov, kartezični produkt, rimsko dominantno število, poligrafi, algebra poti, graph theory, Roman domination number, Cartesian product, polygraphs, path algebra
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1762; Downloads: 73
URL Link to full text

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica